7. 3. 2006

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa mag. B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 289/2002 z dne 26. 2. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 735/2000 z dne 19. 12. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I P 73/95 z dne 7. 12. 1999 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožnik lastnik 64 stotink petsobnega stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše na Tavčarjevi 2 v Ljubljani, kar v naravi predstavlja trisobno stanovanje, ter solastnik sorazmernega deleža funkcionalnega zemljišča in vseh skupnih prostorov, objektov, delov in naprav zgradbe. Tožencem (med njimi tudi pritožniku) je naložilo, da morajo tožniku izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo tožnik lahko vknjižil lastninsko pravico na svoje ime. Prvostopenjsko sodbo je potrdilo tudi Višje sodišče. Pritožnik (v pravdi prvi toženec) je vložil tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Izpodbijana odločitev sodišč temelji na ugotovitvi, da sta tožnik in pritožnik dne 14. 2. 1986 sklenila kupoprodajno pogodbo za sporno stanovanje, pri čemer je tožnik svoj del obveznosti po pogodbi (tj. plačilo kupnine) izpolnil, pritožnik pa ne, saj tožniku ni omogočil vknjižbe lastninske pravice za sporno stanovanje v pristojni zemljiški knjigi.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Zatrjuje kršitve pravic iz drugega odstavka 14. člena ter 22. in 25. člena Ustave. Sodiščem očita, da niso upoštevala njegovih dokazov in da do njih niso zavzela stališča. Sodišča naj bi bila pristranska in naj bi odločila le na podlagi dokazov, ki so potrjevali stališče tožnika. Vrhovnemu sodišču pritožnik očita, da se je postavilo na napačno in formalistično stališče, da je enakost strank v postopku dosežena že s tem, da sodišče stranki omogoči, da predstavi svoje dokaze v postopku. Meni, da Vrhovno sodišče svoje odločitve ni vsebinsko obrazložilo, temveč je avtoritativno odločilo, da sodbi nižjih sodišč vsebujeta dokazno oceno dokazov, na katere je v postopku opozarjal tožnik. Pritožnik je prepričan, da sodišča niso odgovorila na ključna vprašanja, od katerih je odvisna rešitev spornega razmerja v tej pravdi. Glavni očitek, ki ga pritožnik naslavlja na izpodbijane sodbe, je v tem, da niso obravnavala, ovrednotila in obrazloženo sprejela ali zavrnila trditev in stališč pritožnika. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. Skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.V okviru zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), bi bil lahko pomemben očitek pritožnika, da so sodišča odločila le na podlagi dokazov, ki so potrjevali stališče tožnika, niso pa obravnavala, ovrednotila in obrazloženo sprejela oziroma zavrnila trditev in stališč pritožnika. Vendar je ta očitek neutemeljen. Iz 22. člena Ustave res izhaja pravica do kontradiktornega postopka, ki se mora odražati tudi v dokaznem postopku. Iz nje izvira obveznost sodišča, da trditve in dokazne predloge strank pretehta in se do njih opredeli, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno odločilna. Iz izpodbijanih sodb je razvidno, da so sodišča v obravnavanem primeru ravnala v skladu s to zahtevo. Sodišča so dovolj izčrpno obrazložila svojo dokazno oceno. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče, presoja o tem, da je bila kupnina za sporno stanovanje plačana, temelji na listini, katere veljavnosti pritožnik ni izpodbijal; dokazno breme o tem, da je bila kupna pogodba za sporno stanovanje razdrta in plačana kupnina vrnjena, pa je bilo na pritožniku, ki bi moral te svoje trditve dokazati na prepričljiv način, česar ni storil. V zvezi z listino, na katero se je skliceval pritožnik, je Višje sodišče ugotovilo, da ne gre za tako listino, ki bi lahko izpodbila verodostojnost potrdila, ki ga je tožnik predložil v izvirniku in je podpisan s strani obeh strank. Ali so sodišča ta dokaz (in tudi druge dokaze) pravilno ovrednotila, Ustavno sodišče glede na povedano v prejšnji točki obrazložitve ni pristojno preizkušati.

5.Pritožnik sodiščem očita pristranskost pri sojenju, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Vendar te trditve ne utemelji. Zgolj pavšalno zatrjevanje, da so sodišča odločila zgolj na podlagi dokazov, ki so potrjevala stališče tožnika, do predlogov in navedb pritožnika pa se niso opredelila, ne zadošča za utemeljitev kršitve navedene ustavne pravice.

6.Neutemeljen je tudi pritožnikov očitek o kršitvi pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Po 25. členu Ustave je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva, iz te pravice pa izhaja za sodišče obveznost, da pravno sredstvo, če je dopustno, vsebinsko obravnava in da se opredeli do pritožbenih navedb, ki so za odločitev o zadevi bistvene. Kot je razvidno iz drugostopenjske sodbe, je Višje sodišče tej zahtevi zadostilo.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić