Jedro

Ob upoštevanju kriterijev za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč in za dodelitev denarne socialne pomoči, glede na ugotovljeno vrednost tožnikovega premoženja, ni izpolnjen zakonski pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker je ugotovilo, da s plačilom sodne takse v znesku 148,00 EUR ne bo ogroženo njegovo preživljanje (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Pri tem je kot izhodišče za presojanje pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje upoštevalo kriterij iz določbe drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP in 23. člena Zakona o socialnem varstvu – ZSV, in kot minimalni mesečni dohodek upoštevalo znesek 229,52 EUR.

2. Tožnik v pritožbi navaja, da je bilo njegovo premoženjsko stanje zmotno ugotovljeno, posledično pa neutemeljeno zavrnjen njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Nepremičnine, katere je sodišče prve stopnje vštelo v njegovo premoženje, bi se lahko upoštevale pri odločanju o taksni oprostitvi, le če bi bil njihov izključni lastnik. Ker pa je le solastnik, z njimi ne more razpolagati in od njih pridobivati dohodkov, torej nima od njih nikakršne premoženjske koristi. Je izključni lastnik le stanovanja, v katerem živi. Prav tako ne more biti razlog za zavrnitev predloga za taksno oprostitev njegovo premoženje iz obveznic, ker to premoženje potrebuje za lastno preživljanje in preživljanje svoje družine, saj je brezposeln in nima drugih dohodkov. Plačuje pa stroške zdravljenja zase in za svoja sinova. Sodišče prve stopnje bi mu lahko odložilo plačilo sodne takse do dne, ko bo prejel kakšno premoženje na podlagi denacionalizacije oziroma sklepa o dedovanju, ali pa bi mu omogočilo plačilo sodne takse v obrokih. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremEni in ga oprosti plačila sodnih taks oziroma podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, ter dejansko in pravno podlago izpodbijanega sklepa.

5. Sodišče prve stopnje je o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo na podlagi tožnikovih navedb in prilog, priloženih predlogu za taksno oprostitev, kar je preverilo po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 (vpogledalo je na tožnikov račun, ki ga vodi Centralna klirinško – depotna družba). Pri tem je ugotovilo, da je tožnik lastnik 400 obveznic Slovenske odškodninske družbe, obv. 2 izdaje in da njegovo premoženje iz tega naslova znaša 14.108,00 EUR, čemur tožnik niti ne ugovarja. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča glede na ugotovljeni znesek tožnikovega premoženja in višino taksne obveznosti tožnik ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 11. člena ZST-1 (občutno zmanjšana sredstva za preživljanje).

6. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da zaradi tožnikove brezposelnosti njegovo premoženje iz obveznic ne more biti razlog za zavrnitev predloga za taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje je pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje v skladu s sodno prakso (I Up 557/2008) presojalo na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSV, in pri tem pravilno ugotovilo, da s plačilom sodne takse, ki predstavlja enkratno obveznost, ne bo ogroženo tožnikovo preživljanje.

7. Ker je trditveno in dokazno breme o okoliščinah za oprostitev plačila sodnih taks na strani tožnika, na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne morejo vplivati tožnikove navedbe v zvezi s stroški odvetnika in zdravljenja. Tožnik zanje namreč ni predložil nobenih dokazil, tega pa ni storil niti v pritožbi, kjer je te navedbe ponovil. 8. Tudi pritožbeni ugovor v zvezi z nepremičninami, katerih solastnik je tožnik, je po presoji Vrhovnega sodišča neutemeljen. Sodišče prve stopnje je kot nosilni razlog za zavrnitev predloga taksno oprostitev pravilno (kot izhaja iz 6. in 7. točke obrazložitve tega sklepa) upoštevalo vrednost tožnikovega premoženja iz naslova obveznic in glede na to vrednost tožnikovega premoženja pravilno presodilo, da tožnikovo preživljanje s plačilom sodne takse ne bo ogroženo. Zato so ugovori, ki se nanašajo na tožnikovo nepremičninsko premoženje neutemeljeni.

9. Glede pritožbenega ugovora odloga plačila ali obročnega plačila sodnih taks, Vrhovno sodišče najprej pojasnjuje, da tožnik takšnega predloga ni podal niti v tožbi niti v dopolnitvi predloga o taksni oprostitvi.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom Zakona o Upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

11. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, tožnik na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.