Jedro

Za presojo pravočasnosti vložene tožbe, ki sta je skupaj vložila dva tožnika (kot zakonita zastopnika otrok, za katere sta podala predloge za opustitev obveznega cepljenja in na katere se torej izpodbijani sklepi nanašajo), za katera je mogoče spor rešiti le na enak način za oba, je sodišče upoštevalo datum vročitve upravnega akta zadnjemu od njiju.

Izrek

I. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

II. Tožba se zavrže. III. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju, je prejelo tožbo v upravnem sporu zoper tri izpodbijane sklepe, s katerimi je Ministrstvo za zdravje zavrglo predloge za trajno opustitev obveznega cepljenja za A. A. (sklep št. 181-102/2020/6 z dne 14. 10. 2022), za B. B. (sklep št. 181-103/2020/6 z dne 19. 10. 2022) in za C. C. (sklep št. 181-104/2020/5 z dne 19. 10. 2022). Tožbo sta vložila tožnika kot starša, torej zakonita zastopnika mladoletnih otrok, ki sta jo sodišču posredovala priporočeno po pošti 12. 12. 2022. 2. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor toženki, ki je sodišču posredovala odgovor na tožbo in upravni spis.

3. Sodišče je po prejemu upravnega spisa v okviru predhodnega preizkusa tožbe ugotovilo, da je tožba vložena prepozno.

4. Sodišče je oba tožnika pred izdajo tega sklepa seznanilo s svojimi ugotovitvami, ki se nanašajo na presojo pravočasnosti tožbe in jima dalo možnost, da se glede ugotovljenih dejstev sodišča izjavita v roku 8 dni. Poziv je bil tožnici vročen osebno 1. 3. 2023, tožniku pa 3. 3. 2023 na podlagi domneve vročitve po četrtem odstavku 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS‑1).

5. Tožnika sta 9. 3. 2023 priporočeno po pošti sodišču posredovala odgovor z dne 8. 3. 2023 s pojasnilom, zakaj je prišlo do napake v datumih. 13. 11. 2022 je najprej zbolela najmlajša hčerka A. A., 15. 11. 2022 pa je zbolela še starejša hčerka C. C. in je imel tožnik nego za bolna otroka. 20. 11. 2022 si je tožnik na nogometu nalomil tri rebra in je bil v bolniškem staležu do 5. 12. 2022. V tem času je težko dihal in razen ob zaužitju protibolečinskih tablet ni mogel spati. Žena je imela naenkrat tri bolne družinske člane. Poleg službe je morala skrbeti še za babico, ki živi z njimi v hiši. Ob spletu okoliščin in natrpanem urniku je žal prišlo do pomote v datumih, do kdaj je potrebno oddati tožbo. Kot skrbna starša si želita, da se tožba obravnava kljub manjši napaki, ki se je pripetila v kalkulaciji z datumi.

6. Sodišče je odgovor z dne 8. 3. 2023 glede na vsebino obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

7. Tožba je prepozna. Vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.

8. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

9. Sodišče je ugotovilo, da so bili vsi trije izpodbijani sklepi vročeni tožnici osebno 24. 10. 2022, tožniku pa 8. 11. 2022 skladno s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Iz predloženih dokazil o vročitvi sklepov, ki se nahajajo v upravnem spisu, namreč izhaja, da je bilo naslovniku - tožniku D. D. 24. 10. 2022 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu (za vsako od treh sklepov svoje), saj se tega dne poizkušana osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti. Na obvestilu je izrecno navedeno opozorilo na posledice, da se v primeru, če pisma ne boste prevzeli v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker pismo ni bilo dvignjeno v postavljenem roku, je bilo 9. 11. 2022 puščeno naslovniku v hišnem predalčniku (vsi trije sklepi).

10. Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015. Fikcije vročitve ni mogoče povezovati s trenutkom, ko je bilo sodno pisanje po poteku roka za dvig (na pošti) puščeno v hišnem predalčniku. Tako se skladno s citiranimi določbami ZUP šteje, da so bili sklepi tožniku D. D. (kot zadnjemu od obeh tožnikov) vročeni 8. 11. 2022. 11. Za presojo pravočasnosti vložene tožbe, ki sta je skupaj vložila dva tožnika (kot zakonita zastopnika otrok, za katere sta podala predloge za opustitev obveznega cepljenja in na katere se torej izpodbijani sklepi nanašajo), za katera je mogoče spor rešiti le na enak način za oba, je sodišče upoštevalo datum vročitve upravnega akta zadnjemu od njiju (196. in 197. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).1 To pomeni, da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu začel teči za tožnico 25. 10. 2022, za tožnika pa 9. 11. 2022, vsak od njiju pa je lahko tožbo vložil vse do četrtka, 8. 12. 2022, ko se je iztekel rok za vložitev tožbe za zadnjega od obeh.

12. Iz podatkov na ovojnici tožbe izhaja, da je bila tožba vložena 12. 12. 2022, saj je bila tega dne poslana sodišču s priporočeno pošiljko, ki je bila oddana na pošti 3310 Žalec (sprejemna številka na ovojnici RA ... SI).

13. Tožnika v odgovoru z dne 8. 3. 2023 tem dejstvom ne nasprotujeta. Glede na navedeno je tožba vložena po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, torej je prepozna.

14. Navedbe v odgovoru z dne 8. 3. 2023 je sodišče presojalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

15. V 24. členu ZUS-1 je določeno, da lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če stranka iz opravičenega vzroka zamudi zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti (prvi odstavek), da je predlog treba vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek) in da je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga; v roku za vložitev predloga je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (tretji odstavek).

16. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje mora stranka zatrjevati in (verjetno) izkazati, da so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih tožbe ni pravočasno vložila. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča2 je opravičen vzrok okoliščina oziroma ovira, ki je stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne more pripisati njeni krivdi. Ker torej zamuda ne sme biti zakrivljena, se presoja, ali je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla ne predvideti ne odkloniti.

17. V obravnavani zadevi se razlog za zamudo utemeljuje s trditvami, da je tožnik v določenem delu obdobja roka za vložitev tožbe3 skrbel za bolni hčeri in bil zaradi poškodbe reber tudi sam v bolniškem staležu - vse to v obdobju od 13. 11. do 5. 12. 2022; tožnica pa je imela v tem času poleg službe in skrbi za družino ter babico še tri bolne družinske člane.

18. Po presoji sodišča te trditve ne predstavljajo opravičljivega vzroka za zamudo pri vložitvi tožbe. Iz predstavljenih okoliščin ni mogoče zaključiti, da je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla ne predvideti ne odkloniti, niti da so podani razlogi, na katere tožeča stranka (to sta dve osebi) ni mogla vplivati in tudi sicer s svojim ravnanjem preprečiti nastanka zamude, torej da je storila vse, da bi pravočasno vložila tožbo. Pri tem je upoštevati, da je tožnica imela od seznanitve z izpodbijanimi sklepi in pred nastopom bolezni otrok in poškodbe moža ter s tem povezanih dodatnih obremenitev (13. 11. 2022) že 20 dni časa za vložitev tožbe. Poleg tega pa tudi po koncu zatrjevanih razlogov, torej po 5. 12. 2022, ko se je tožniku končal bolniški stalež, rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu še ni potekel (do 8. 12. 2022).

19. Glede na predstavljene okoliščine ni zatrjevan opravičen razlog za zamudo pri vložitvi tožbe. Ker morajo biti po tretjem odstavku 24. člena ZUS-1 razlogi za vrnitev v prejšnje stanje verjetno izkazani že ob vložitvi predloga4, čemur z obravnavanim predlogom ni bilo zadoščeno, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

20. Do nadaljnjega pogoja, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen pravočasno, to je v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok oziroma če je šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 24. člena ZUS-1), se sodišče ni opredeljevalo glede na zavrnitev predloga iz že predhodno pojasnjenih razlogov.

21. Sodišče je tožbo je s sklepom kot prepozno zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 22. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki), se štejejo ti za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. (196. člen ZPP). Če se iztečejo roki za določena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času, lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat, dokler še teče rok za katerega koli izmed njih (197. člen ZPP). 2 Tako sklepi Vrhovnega sodišča: I Up 205/2015 z dne 23. 9. 2015, I Up 40/2002 z dne 16. 1. 2002, I Up 856/2001 z dne 14. 11. 2001, I Up 152/2014 z dne 5. 2. 2015, I Up 57/2021 z dne 22. 4. 2021 in I Up 171/2020 z dne 10. 2. 2021. 3 Tožnica je imela rok za vložitev tožbe od 25. 10.2022; tožnik je imel rok za vložitev tožbe od 9. 11.2022, oba do 8. 12. 2022. 4 Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, 10. točka na str. 137.