Jedro

Med pravdnima strankama je nesporno, da tožeča stranka tožbe ni umaknila zato, ker bi tožene stranke izpolnile zahtevek. Drugi razlogi, zaradi katerih se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, niso pomembni.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 10.840,47 EUR nadomesti z zneskom 10.127,84 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje umik tožbe vzelo na znanje in postopek ustavilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je v roku 15 dni dolžna toženim strankam povrniti pravdne stroške v višini 10.840,47 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do izpolnitve (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1, s predlogom, da pritožbeno sodišče toženim strankam naloži, da nosijo svoje stroške postopka, oziroma podredno, da stroške toženih strank zniža na znesek, do katerega so upravičene po Odvetniški tarifi, oziroma na znesek, ki je bil za pravdo dejansko potreben. Tožeča stranka je tožbo umaknila zaradi posega Ustavnega sodišča RS v ZOPNI, s katerim je bila ugotovljena protiustavnost prvega odstavka 57. člena ZOPNI, zato je odpadel temelj za nadaljevanje pravdnega postopka. Tožeča stranka je za vložitev tožbe in vodenje pravde imela podlago v zakonu. Opozarja, da je sodišče toženim strankam priznalo stroške za ugovor zoper sklep o začasni odredbi in za pritožbo glede začasne odredbe, čeprav je bil ugovor zavrnjen in toženci z ugovorom niso uspeli, oziroma je bilo po vloženi pritožbi ugovoru delno ugodeno. Sodišče bi moralo ob upoštevanju drugega odstavka 154. člena ZPP odločiti, da glede na doseženi uspeh krije vsaka stranka svoje stroške postopka ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naložiti eni stranki ustrezen del stroškov. Smiselno enako velja za povrnitev stroškov sodne takse za ugovor zoper sklep o začasni odredbi, ki je bil zavrnjen in za pritožbo glede začasne odredbe, s katero je stranka v pravdi le delno uspela. Nadalje je sodišče toženim strankam priznalo stroške za vlogo z dne 4. 4. 2017, pri čemer gre za stroške, ki niso bili potrebni za pravdo, saj se tožene stranke v navedeni vlogi zgolj sklicujejo na navedbe iz svoje zadnje vloge z dne 3. 4. 2017. Toženci so v 5. pripravljalni vlogi z dne 22. 3. 2018 podali dokazni predlog in predlagali popravek dveh tiskarskih napak iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 22. 3. 2018. Vloga tako po svoji naravi ni obrazložena pripravljalna vloga, temveč gre za dokazni predlog tožene stranke. Prav tako so tožene stranke v 6. pripravljalni vlogi z dne 13. 9. 2018 zgolj podale soglasje k umiku in priglasile stroške postopka, sodišče pa jim je za sestavo dveh vlog priznalo 100 točk. Kot izhaja iz tolmačenja Odvetniške tarife Odvetniške zbornice Slovenije je stroškovnik, ki ga odvetnik pošlje sodišču, po svoji naravi predlog sodišču za odmero stroškov zastopanja, torej ga ni mogoče šteti za vlogo, ki je bila potrebna za pravdo. Soglasje k umiku tožbenega zahtevka po obliki in vsebini ne predstavlja obrazložene vloge. Nadalje je sodišče kot stroške, potrebne za pravdo, toženim strankam priznalo stroške za narok v postopku finančne preiskave. Kot potrebni stroški se štejejo le tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti dejanj obrambe tožene stranke. Stroški, ki preiskovancu nastanejo s pozivom na vabilo tožilca, ne morejo predstavljati stroškov, potrebnih za pravdo. Prav tako strošek odsotnosti iz pisarne, urnina, potni stroški in morebitni materialni stroški, nastali zaradi odziva preiskovanca na vabilo tožilca v postopku finančne preiskave, ne predstavljajo stroškov, potrebnih za pravdo. Priznani so bili tudi potni stroški in odsotnost iz pisarne pooblaščenca, čeprav se skladno z ustaljeno sodno prakso kot potrebni priznavajo le izdatki pooblaščencev, ki imajo sedež na delovnem območju sodišča. V konkretnem primeru so imeli toženci namreč možnost za zastopanje pooblastiti odvetnike z območja L., tako pa so izbrali pooblaščenca iz območja G., česar niso obrazložili, zato morajo nositi njegove potne stroške in odsotnost iz pisarne.

3. Tožene stranke so na pritožbo odgovorile in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Izjema od tega pravila, ki k povrnitvi stroškov postopka zavezuje tožnika, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Bistveno je torej, da do umika ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka.

6. Med pravdnima strankama je nesporno, da tožeča stranka tožbe ni umaknila zato, ker bi tožene stranke izpolnile zahtevek. Drugi razlogi, zaradi katerih se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, v tem postopku niso pomembni.

7. Zmotno meni pritožba, da bi moralo prvo sodišče odločiti, da glede na doseženi uspeh v pravdi vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Odločilno je načelo končnega uspeha. Končni rezultat v konkretni zadevi pa je umik tožbe. Če glavnega zahtevka ni več, tako ni mogoče razpravljati o njegovi delni utemeljenosti oziroma o njegovi utemeljenosti glede na fazo postopka. Tudi stroški zavarovanja so v konkretnem primeru, ker je bila začasna odredba predlagana med pravdo, del pravdnih stroškov in so zato odvisni od končnega uspeha v pravdi.

8. Pravilno je sodišče prve stopnje toženim strankam priznalo stroške naroka v postopku finančne preiskave ter z njim v zvezi priglašene stroške. Skladno z določbo prvega odstavka 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stroški nastali v postopku finančne preiskave po mnenju pritožbenega sodišča predstavljajo predhodne stroške tega pravdnega postopka. Postopek finančne preiskave in pravdni postopek, ki je torej nadaljevanje postopka finančne preiskave, sta v tesni medsebojni zvezi in tvorita celoto. Tožbi, s katero se začne postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora, mora biti namreč med drugim priloženo tudi pisno poročilo o finančni preiskavi (drugi odstavek 26. člena ZOPNI).

9. Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave RS izhaja tudi pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika, kar pritožba pravilno opozarja, vendar pa to še ne pomeni, da je nasprotni stranki v postopku treba naložiti breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali če za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi. V konkretnem primeru so tožene stranke za zastopanje pooblastile večjo odvetniško družbo, ki razpolaga s potrebnim specializiranim strokovnim znanjem tako s kazenskega kot tudi s pravdnega področja, in ker so toženci izbrali pooblaščeno družbo, ki ima sedež v G., ki je od L. oddaljeno le 16 km, je po mnenju pritožbenega sodišča njihova izbira razumna in jim ni mogoče očitati, da zlorabljajo pravico do proste izbire odvetnika. Navedeno zato opravičuje, da se presežek stroškov, ki so nastali, ker so si toženci za zastopanje izbrali odvetniško družbo v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek, naloži v plačilo tožeči stranki.

10. Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje tožencem neutemeljeno priznalo strošek za vlogo z dne 4. 4. 2017, saj so toženci v tej vlogi dejansko navedli le, da so se glede roka že opredelili v točki 5 svoje zadnje vloge z dne 3. 4. 2017 ter da pri tem vztrajajo.

11. Neutemeljeno je sodišče prve stopnje tožencem priznalo tudi strošek za sestavo 5. pripravljalne vloge z dne 22. 3. 2018 v višini 1000 točk, čeprav so z navedeno vlogo podali le dokazni predlog in predlagali popravek dveh tipkarskih napak iz zapisnika o glavni obravnavi. Navedene vloge namreč ni mogoče šteti kot obrazložene vloge, temveč kot dokazni predlog in druge vloge po 4. točki tarifne številke 19 Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 2/15) v višini 50 točk. 12. Pritožba tudi pravilno opozarja, da je prvo sodišče tožencem za vlogo z dne 13.9.2018, s katero so toženci podali soglasje k umiku tožbe in priglasili stroške postopka, neutemeljeno priznalo 100 točk. Navedeno vlogo je šteti kot druge vloge po 4. točki tarifne številke 19 Odvetniške tarife v višini 50 točk. 13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP sklep v izpodbijanem delu delno spremenilo in stroške, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti tožencem, ustrezno znižalo, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

14. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu (6,6%) krije svoje stroške pritožbenega postopka. Toženci z odgovorom na pritožbo niso prispevali k rešitvi, zato krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo.

1 V nadaljevanju ZPP.