Jedro

V primeru, če je rubež neuspešen, sodišče skladno s prvim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine takoj ustavi, upnik pa lahko nato v roku treh mesecev s posredovanjem podatkov o novih dolžnikovih premičninah doseže razveljavitev sklepa o ustavitvi oziroma ponovitev rubeža. Drugače pa je pri neopravljenem rubežu, saj lahko sodišče ustavi izvršbo šele, če upnik v roku treh mesecev ne predlaga oprave ponovnega rubeža.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ustavilo izvršbo na premičnine.

2.Upnik je pravočasno vložil pritožbo. Višjemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje.

3.Dolžnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril. Navaja, da je sodišče dovolilo izvršbo z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet ter z rubežem in prodajo premičnin. Na podlagi predlogov upnika, s katerimi se je dolžnik strinjal, je sodišče večkrat odložilo izvršbo, in sicer s sklepom z dne 28. 8. 2023 do 28. 11. 2023, s sklepom z dne 1. 12. 2023 do 28. 2. 2024, s sklepom z dne 29. 2. 2024 do 28. 5. 2024 ter s sklepom z dne 29. 5. 2024 do 29. 8. 2024. Nadaljnja podaljšanja niso bila predlagana. Upnik je dne 7. 8. 2024 prejel obvestilo izvršitelja A. A. o rubežu, s katerim je izvršitelj upnika obvestil, da bo dne 22. 8. 2024 od 8.00 ure dalje na naslovu dolžnika opravljal rubež, ki se bo po potrebi nadaljeval na B. Ker je sodišče s sklepom z dne 29. 5. 2024 podaljšalo odlog izvršbe do 29. 8. 2024, je po prejemu obvestila o rubežu upnik po svojem pooblaščencu po elektronski pošti dne 8. 8. 2024 obvestil izvršitelja o odlogu izvršbe in mu predlagal, da se zaradi rubeža razpisani rubež ne izvede. Dne 20. 8. 2024 je upnik prejel odgovor izvršitelja, s katerim je izvršitelj upnika obvestil, da bo upošteval odlog in ne bo opravil rubeža. S sklepom z dne 13. 8. 2024 je sodišče ustavilo izvršbo na računu pri organizacijah za plačilni promet, saj je ugotovilo, da so vsi dolžnikovi računi zaprti in da dolžnik nima odprtega računa pri organizaciji za plačilni promet. S sklepom z dne 20. 11. 2024 je sodišče ustavilo tudi izvršbo ne premičnine ter v obrazložitvi navedlo, da rubež ni bil uspešen, ker se pri rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Dalje je sodišče v izpodbijanem sklepu navedlo, da upnik v roku treh mesecev od dneva neopravljenega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža, zato je sodišče izvršbo ne premičnine ustavilo. Upnik poudarja, da je izpodbijani sklep v celoti nepravilen in nezakonit. Citira prvi in drugi odstavek 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in navaja, da v predmetni zadevi izvršitelj po podatkih, s katerimi razpolaga upnik, sploh ni opravil rubeža, saj je dne 20. 8. 2024 upniku sporočil, da bo upošteval odlog in ne bo opravil rubeža. Izvršba je bila odložena do 29. 8. 2024, nato pa odlog ni bil več predlagan. Izvršitelj bi zato moral po izteku obdobja, za katerega je bila izvršba odložena, opraviti rubež, pa tega po informacijah upnika ni storil. Zato niso podani pogoji za ustavitev izvršbe na premičnine. Upnik ni bil obveščen o tem, da naj bi izvršitelj opravljal rubež in da naj bi bil rubež neuspešen. Upnik v zvezi s tem primarno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj je sodišče nepravilno štelo, da naj bi izvršitelj opravil rubež, vendar naj bi bil rubež neuspešen, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Izvršitelj rubeža sploh ni opravil, zato je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je ugotovilo, da naj bi bil rubež neuspešen. Posledično je sodišče napačno štelo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka 88. člena ZIZ in je ustavilo izvršbo na premičnine, s čimer je tudi prekršilo 88. člen ZIZ.

Podredno, če bi se izkazalo, da je izvršitelj res opravil rubež, pa ta ni bil uspešen, pa upnik uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS; v nadaljevanju: URS), kršitev pravice do izjave in absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ker niti sodišče niti izvršitelj upnika nista obvestila o opravljenem in domnevno neuspešnem rubežu te upniku s tem ni bilo omogočeno, da bi se o navedenem izjavil in pravočasno predlagal ponovni rubež. Glede zatrjevanega dejstva, da niti sodišče niti izvršitelj upnika nista obvestila o opravljenem in domnevno neuspešnem rubežu, naj sodišče zasliši direktorja upnika C. C.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

6.Pogoje za ustavitev izvršbe v zvezi s prvim izvršilnim dejanjem premičninske izvršbe, rubežem, določa 88. člen ZIZ. Po prvem odstavku tega člena sodišče ustavi izvršbo, če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe (neuspešen rubež). Skladno z drugim odstavkom 88. člena ZIZ v primeru, če upnik v treh mesecih od neuspešnega rubeža sodišču in izvršitelju posreduje podatke o novih dolžnikovih premičninah, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe oziroma izvršitelj ponovi rubež, če sklep o ustavitvi izvršbe še ni bil izdan. Tretji odstavek 88. člena ZIZ pa ureja institut neizvedenega rubeža. Zakon določa, da če izvršitelj rubeža ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti ali ker stvari ni naslovu, ki ga je navedel upnik (neizveden rubež), ali če zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, lahko upnik v treh mesecih od dneva poskusa rubeža izvršitelju neomejenokrat predlaga, naj opravi ponovni rubež. Če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če rubež, predlagan do poteka tega roka, ni uspešen, sodišče ustavi izvršbo.

7.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da rubež premičnin ni bil uspešen, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Kot je dalje navedlo sodišče prve stopnje, pa upnik v roku treh mesecev od dneva neopravljenega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža, zato je sodišče prve stopnje, sklicujoč se na drugi odstavek 88. člena ZIZ, izvršbo na premičnine ustavilo.

8.Višje sodišče najprej ugotavlja, da so povzeti razlogi sodišča prve stopnje sami s sabo v nasprotju. Najprej namreč sodišče navaja, da je bil rubež neuspešen, ker se pri dolžniku niso našle rubljive stvari, iz nadaljevanja obrazložitve pa izhaja, da rubež sploh ni bil opravljen. Iz izpodbijanega sklepa tako niti ni jasno razvidno, kaj je bil dejansko razlog za ustavitev v smislu 88. člena ZIZ, podana je uradno upoštevna absolutno bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Poleg tega v primeru, če je rubež neuspešen, sodišče skladno s prvim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine takoj ustavi, upnik pa lahko nato v roku treh mesecev s posredovanjem podatkov o novih dolžnikovih premičninah doseže razveljavitev sklepa o ustavitvi oziroma ponovitev rubeža. Drugače pa je pri neopravljenem rubežu, saj lahko sodišče ustavi izvršbo šele, če upnik v roku treh mesecev ne predlaga oprave ponovnega rubeža.

9.Spisovni podatki sicer potrjujejo pritožbeno trditev, da je bila v obravnavani zadevi izvršba na predlog upnika večkrat odložena. Nazadnje je bil s sklepom z dne 29. 5. 2024 odlog izvršbe podaljšan do 29. 8. 2024. Iz pritožbenih navedb, dokazno podprtih s priloženo elektronsko korespondenco med upnikovo pooblaščeno odvetniško pisarno in pisarno izvršitelja Petra Omahna, izhaja, da je izvršitelj kljub podaljšanemu odlogu do dne 29. 8. 2024 razpisal rubež za dne 22. 8. 2024. Zaradi odloga in ker so med upnikom, dolžnikom in solidarnim porokom še vedno potekala pogajanja o plačilu dolga, je upnikova pooblaščena odvetniška pisarna izvršitelju dne 8. 8. 2024 predlagala, da že razpisanega rubeža ne izvede. Dne 20. 8. 2024 so ji nato iz izvršiteljeve pisarne sporočili, da bodo upoštevali upnikov predlog in odlog, ter da rubeža ne bo.

10.Povzete pritožbene navedbe in priloženi dokaz so dopustne pritožbene novote, saj jih je upnik brez svoje krivde prvič podal šele v pritožbi, glede na to, da je bil izpodbijani sklep izdan v enostranskem postopku (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Gre pa tudi za pravno pomemben pritožbeni razlog, ki prav tako narekuje ugoditev pritožbi. Upnik namreč utemeljeno uveljavlja, da glede na v pritožbi opisano in dokazano dejansko stanje za ustavitev izvršbe po 88. členu ZIZ ni bilo podlage, saj izvršitelj skladno s predlogom upnika in podaljšanim odlogom izvršbe dne 22. 8. 2024 k opravi rubeža sploh ni pristopil. Tako tega dne tako ni moglo iti za neopravljen rubež, po katerem bi moral upnik, da bi preprečil ustavitev izvršbe na premičnine, v roku treh mesecev predlagati ponovni rubež. Pritožba ima prav, da ponovni predlog upnika ni bil potreben, izvršitelj bi moral nadaljevati z opravo izvršilnih dejanj po izteku odloga izvršbe dne 29. 8. 2024. Da bi izvršitelj po izteku odloga razpisal nov rubež, ki bi bil neopravljen ali nesupešen, pa iz spisovnih podatkov ne izhaja. V spisu je namreč le končno poročilo izvršitelja z dne 19. 11. 2024, iz katerega izhaja, da ne razpolagajo s predlogom upnika za opravo ponovnega izvršilnega dejanja in so tako podani pogoji za ustavitev izvršbe.

11.Iz vseh pojasnjenih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj zanesljivo ugotovi, ali je izvršitelj po 29. 8. 2024 še poskušal opraviti rubež, saj so le v takem primeru pod pogoji iz 88. člena ZIZ lahko podani razlogi ustavitev izvršbe na premičnine. Če bo sodišče ugotovilo, da je tako, pa naj morebitni nov sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine tudi jasno in nedvoumno obrazloži.

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljnji postopek (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 88, 88/1, 88/2, 88/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 366

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.