Jedro

Dodatek za nego otroka je vrsta družinskega prejemka, ki je kot denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se: - v 2. vrstici znesek 101,20 EUR nadomesti z zneskom 288,42 EUR, - v 3. vrstici znesek 202,40 EUR nadomesti z zneskom 384,56 EUR, - v 4. vrstici znesek 120,00 EUR nadomesti z zneskom 157,00 EUR, - v 5. vrstici znesek 140,00 EUR nadomesti z zneskom 176,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo dodelilo mladoletna otroka pravdnih strank J. in A. v varstvo in vzgojo materi - tožnici (I. točka izreka). Tožencu je naložilo plačevanje preživnine za mladoletna otroka za obdobje od 29. 6. 2016 dalje, in sicer v višini, kot je to razvidno iz II. točke izreka. Prvo sodišče je še odločilo, da se stiki med tožencem in otrokoma ne določijo (III. točka izreka). Kar je zahtevala tožnica več ali drugače je prvo sodišče zavrnilo (IV. točka izreka) in odločilo, da tožnica krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki izpodbija odločitev o višini preživnine (II. in IV. točka izreka). Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, tožencu pa naloži tudi plačilo pravdnih stroškov, podrejeno pa predlaga, da se sodba razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče neutemeljeno odštelo dodatek za nego otroka od stroškov obeh otrok, vsakemu v znesku 66,00 EUR. S tem je prvo sodišče kršilo določbe ZZZDR. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen pokrivanju povečanih življenjskih stroškov. Prvo sodišče je neutemeljeno tudi odločilo, da stroškov avtomobila (amortizacija, gume, letna registracija) ni mogoče šteti med stroške otrokovega preživljanja. Pritožnica je tekom postopka izkazala višino teh stroškov, ki znesejo na otroka 20,00 EUR mesečno. Prvo sodišče tudi ni upoštevalo stroškov očal v okviru stroškov preživljanja mladoletnega J., pri čemer je tožnica predložila račun za te stroške v višini 195,97 EUR.

3. Toženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnica upravičena do dodatka za nego mladoletnega J. Dodatek za nego otroka je vrsta družinskega prejemka, ki je kot denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka (prvi odstavek 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - ZSDP-1). Ta družinski prejemek, ki znaša 200,00 EUR mesečno (tretji odstavek 79. člena ZSDP-1) je torej namenjen le za kritje J. (povečanih) življenjskih stroškov, ne pa za zadovoljevanje potreb celotne tričlanske družine tožnice, in ga ni mogoče upoštevati pri določanju preživnine, kot je to storilo prvo sodišče (17. točka obrazložitve), ki je del tega dodatka v višini 66,00 EUR odštelo od zneska ovrednotenih mesečnih potreb vsakega otroka pravdnih strank. Breme preživljanja otrok (45 % za tožnico in 55 % za toženca) je zato treba porazdeliti ob upoštevanju njunih celotnih potreb (za A. 320,00 EUR mesečno, za J. pa 285,00 EUR mesečno).

6. Neutemeljena je pritožbena graja, da bi moralo prvo sodišče upoštevati kot del (J.) stroškov tudi stroške registracije, vzdrževanja in uporabe vozila. Kolikor so ti stroški povezani z življenjskimi stroški J., ki niso zajeti v oceni njegovih mesečnih potreb v znesku 285,00 EUR, je (tudi) za njihovo kritje namenjen dodatek za nego otroka, ki ga za J. prejema tožnica. Enako velja za izreden strošek, kot je nakup očal za J., zato je pritožbena kritika neutemeljena tudi v tem delu.

7. Glede na povedano je toženec dolžan plačevati za J. mesečno preživnino v višini 157,00 EUR (285,00 EUR x 0,55), za A. pa mesečno preživnino v višini 176,00 EUR (320,00 EUR x 0,55). Glede na ugotovljene materialne in pridobitne zmožnosti bo toženec brez škode za lastno preživljanje zmožen plačevati tudi to preživnino. Za obdobje od 29. 6. 2016 do 30. 11. 2016 je toženec dolžan plačati še razliko (med plačanimi zneski 100,00 EUR mesečno za vsakega otroka in višino s to sodbo določenih preživnin za vsakega otroka), ki iznaša za J. 288,42 EUR (5,06 mesecev x 57,00 EUR), za A. pa 384,56 EUR (5,06 mesecev x 76,00 EUR). V tem delu je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo, kot je razvidno iz izreka (358. člen ZPP), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Tožnica je delno uspela s pritožbo, pri čemer je šlo za ureditev vprašanj, ki se tičejo zagotavljanja največjih koristi otrok pravdnih strank, kar je bilo z vidika izpolnjevanja njunih starševskih dolžnosti tudi v njunem interesu. Upoštevajoč vse okoliščine je pritožbeno sodišče odločilo, da tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen in drugi odstavek 165. člena ZPP).