Jedro

Namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje bi pomenila hud poseg v njegove ustavne pravice. Prav tako pa ne pride v poštev možnost, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride in se utemeljen predlog za namestitev zaradi tega zavrne. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerna rešitev, da se sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek pritožnika odloži do sprostitve zmožnosti zavoda za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca, pa tudi ostalih varovancev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da glasi: "Predlogu za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve se ugodi in se osebo: A. A., rojen ..., s stalnim prebivališčem ..., sprejme v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda X, za čas enega leta od dneva namestitve v zavod dalje, pri čemer ga je zavod dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih."

II. V ostalem pa se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. sprejme v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda X za čas od 15. 10. 2020 najdalj do 15. 10. 2021. 2. Zoper sklep se pritožuje Socialno varstveni zavod X. Navaja, da kot javni socialno varstveni zavod v skladu z Zakonom o socialnem varstvu izvaja institucionalno varstvo polnoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Iz sklepa sodišča ni nikjer razvidno, da je poleg ostalih pogojev izpolnjen tudi pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, to je, da so izpolnjeni drugi pogoji za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Opozarja, da ima največ mest na varovanih oddelkih, da so v zadnjih letih sodišča nameščala tja osebe z najhujšimi oblikami duševnih motenj, da je koncentracija takšnih oseb na enem mestu že sama po sebi huda nevarnost za življenje in zdravje varovancev samih kot tudi osebja ter da v pogojih prezasedenosti kapacitet zavod ob namestitvah dodatnih oseb ne more več zagotavljati varnosti in ne more prevzeti odgovornosti za varnost nasprotnega udeleženca. Sodišče je zanemarilo sklep Vrhovnega sodišča RS, po katerem je nameščanje osebe v prezaseden varovani oddelek nedopustno in gre za nezakonito izvrševanje ZDZdr. Vsi zavodi, pri katerih je sodišče opravilo poizvedbe o razpoložljivosti in možnosti namestitve nasprotnega udeleženca, so odgovorili, da ga ne morejo sprejeti, saj so njihove kapacitete že presežene. Sodišče se je za pritožnika odločilo zgolj na podlagi mnenja izvedenca in ni upoštevalo prezasedenosti posameznega zavoda. Trenutno je pri pritožniku zasedenost 116,66 %, kar pomeni drugo največjo prezasedenost, realizirati pa je potrebno še štiri sklepe sodišča. Pritožnik ima vzpostavljeno čakalno listo za sprejem v obravnavo na varovani oddelek, in sicer so na čakalni listi že tri osebe po sodnih sklepih, izdanih 6. 3., 9. 9. in 29. 9. 2020. Vse tri sklepe mora zavod izvršitvi pred izvršitvijo sklepa za sprejem nasprotnega udeleženca, saj je v teh treh prejetih sklepih zapisano, da se osebe sprejme ob sprostitvi prvega prostega mesta. Ob tem poudarjajo, da v daljšem časovnem obdobju ni mogoče pričakovati sprostitve prostega mesta na varovanem oddelku.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki imajo oporo v izvedenskem mnenju izvedenca psihiatrične stroke, ima nasprotni udeleženec že nekaj desetletij trajajočo duševno bolezen paranoidno shizofrenijo, zaradi narave njegove bolezni pa potrebuje trajno psihiatrično zdravljenje. Tega ni mogoče doseči drugače, kot z namestitvijo v socialno varstveni zavod, kjer bo deležen ustrezne psihiatrične terapije. Nasprotni udeleženec je namreč do sedaj opustil vsako psihiatrično terapijo, ki ni bila nadzorovana, vsakič po odpustitvi iz bolnišnice na odprti oddelek je zdravljenje samovoljno prekinil. Ob neprekinjeni redni psihiatrični terapiji pa dobro funkcionira in ni neposredno ogrožujoč za okolico. Po ugotovitvah izvedenca je nasprotni udeleženec do sedaj opustil vsako psihiatrično terapijo, ki ni bila nadzorovana in je pri njem pričakovati poslabšanje stanja, brž ko bi bil nadzor opuščen. Poslabšanje bolezni bi pomenilo spet ogrožanje materialnega stanja okolice, predvsem pa njegovega zdravstvenega stanja. Na podlagi takšnega mnenja izvedenca je očitno, da nasprotni udeleženec odklanja namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, bolnišnično zdravljenje pa je tudi končano, njegovo zdravstveno stanje pa terja le nadzorovano trajno psihiatrično zdravljenje. Zato so na podlagi navedenega izpolnjeni vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek v socialnovarstvenem zavodu na podlagi 75. člena v zvezi s 74. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr)1. Pritožba ugotovitvam sodišča o izpolnjenosti pogojev za sprejem v varovani oddelek brez privolitve ne nasprotuje.

5. Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri socialno varstvenega zavoda, ki naj osebo sprejme ter obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr. Pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena (79. člen ZDZdr).

6. Ne drži, da naj bi prvostopenjsko sodišče odločitev o izbiri namestitve nasprotnega udeleženca nekritično oprlo zgolj na mnenje izvedenca in pri tem ne upoštevalo podatkov o prezasedenosti posameznega zavoda. Pred odločitvijo je prvostopenjsko sodišče pridobilo mnenje pritožnika in mnenja ostalih treh socialno varstvenih zavodov, ki imajo varovane oddelke.2 Vsi so sporočili, da so njihove kapacitete že presežene in navedli konkretne podatke, kot jih je povzelo prvostopenjsko sodišče v 13. točki obrazložitve. Iz teh podatkov izhaja, da odstotek preseženih kapacitet pri pritožniku (116,66 %), kot ga je upoštevalo prvostopenjsko sodišče, ne odstopa v primerjavi z ostalimi, predvsem tudi glede na možno število namestitev, ki je pri pritožniku v primerjavi z ostalimi najvišje (48). Upoštevati je potrebno tudi, da se podatki o zasedenosti varovanih oddelkov v socialno varstvenih zavodih spreminjajo, te podatke pa je mogoče preveriti na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tudi zadnji podatki, ki jih je preverilo pritožbeno sodišče, pokažejo, da so vsi varovani oddelki v zavodih še vedno prezasedeni (pritožnik 106,66%, Y. 108 %, Z. 105 %, Ž. 125 %).

7. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so prostorske kot tudi kadrovske zmožnosti zapolnjene tako pri pritožniku kot tudi pri ostalih verificiranih socialnih zavodih za sprejem oseb s težavami v duševnem zdravju. Možnost, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride in se utemeljen predlog za namestitev zaradi tega zavrne, ne pride v poštev. Ob tem pa se pritožbeno sodišče seveda zaveda, da bi namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje3 pomenila hud poseg v njegove ustavne pravice4. 8. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerna rešitev, kot jo nakazuje pritožba, da se sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek pritožnika odloži do sprostitve zmožnosti zavoda za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca, pa tudi ostalih varovancev. Nasprotni udeleženec se po podatkih spisa le občasno zdravi v Psihiatrični kliniki ..., iz katere je bil po zaključku zdravljenja nazadnje odpuščen 17. 3. 2020. Glede na podatke, ki jih je posredoval pritožnik o zasedenosti, je pritožbeno sodišče pri tej odločitvi tehtalo in upoštevalo tako pričakovani čas do namestitve nasprotnega udeleženca kot tudi ustavno nedopustnost namestitve v prezaseden zavod.

9. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi udeleženca ter odločitev o začetku teka namestitve spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V ostalem pa je pritožbo zavrnilo (2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in 30. členom ZDZdr).

1 Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami. 2 Poleg pritožnika so to še Ž., Z., Socialno varstveni zavod Y. 3 Po trditvah pritožnice varovance nameščajo že v dnevni prostor na pomožna ležišča. 4 VSRS II Ips 71/2019, VSRS II Ips 51/2019.