Jedro

Tožnica v zadevi, za katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnila pogoja iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, saj v določenem 8-dnevnem roku potem, ko je odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči postala pravnomočna, tožene stranke ni obvestila o tem, ali je pri pristojnem sodišču vložila ustrezno tožbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč pod 1. točko izreka ugotovila, da je A. – sedaj tožnici prenehala upravičenost do brezplačne pravne pomoči oziroma ji je le-ta bila neupravičeno dodeljena, v kolikor so stroški že nastali in pod 2. točko izreka odločil, da se odvetnika B. v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči, dodeljene tožnici, razreši. V svoji obrazložitvi navaja, da je bila tožnici z odločbo št. Bpp 1413/2012 z dne 27. 7. 2012 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave in vložitve tožbe zaradi razveze zakonske zveze pod pogojem, da mora tožnica pri pristojnem sodišču v roku šest mesecev od pravnomočnosti te odločbe vložiti tožbo ter o tem v roku 8 dni po vložitvi tožbe obvestiti strokovno službo za brezplačno pravno pomoč. Izvedba dodeljene brezplačne pomoči je bila dodeljena B. Nato se sklicuje na določbe 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoč (ZBPP), po kateri lahko pristojni organ dodelitev brezplačne pravne pomoči veže na določen rok ali pogoj. Odločba št. Bpp 1413/2012 z dne 27. 7. 2012 je postala pravnomočna dne 1. 9. 2012, kar pomeni, da je šestmesečni rok za vložitev tožbe potekel z dnem 1. 3. 2013, nadaljnji 8-dnevni rok, v katerem bi morala tožnica obvestiti organ za brezplačno pravno pomoč o vložitvi tožbe, pa je potekel z dnem 11. 3. 2013. To pomeni, da bi morala tožnica najkasneje do vključno 11. 3. 2013 organ za brezplačno pravno pomoč obvestiti o vložitvi ustrezne tožbe, česar pa ni storila. Ker tega ni storila, ni izpolnila pogoja, določenega z odločbo št. Bpp 1413/2012 z dne 27. 7. 2012, zaradi česar ji je v skladu z določbo petega odstavka 28. člena ZBPP prenehala pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma ji je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, v kolikor so stroški že nastali. Sklep o stroških bo izdan, ko bo znana njihova višina. Tožnica v tej zadevi tudi ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč, razen če dokaže, da okoliščine za oprostitev potrebnih dejanj niso bile na njeni strani.

Tožnica vlaga tožbo, ker meni, da je odločitev tožene stranke nezakonita. Dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, prav tako je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo in zagrešila bistveno kršitev določb ZBPP. Meni, da je odločitev tožene stranke nepoštena in krivična, saj odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni razumela tako, da mora po dodelitvi brezplačne pravne pomoči še karkoli storiti. Dodeljen ji je bil odvetnik, vse zadeve je predala njemu in od tu naprej smatrala, da njej ni treba storiti ničesar več. Ni vedela, da bi morala karkoli pošiljati sodišču in je v službi za brezplačno pravno pomoč na to tudi niso opozorili. V času, ko je prejela odločbo, ji je tudi umrla mati, tako da je imela okoli tega precej dela, prav tako je bila psihično prizadeta in se zato s samo odločbo ni posebej ukvarjala. Razen tega je bila tožba vložena na isto sodišče, na katerem je zaprosila za brezplačno pravno pomoč in bi sodišče dejstvo vložitve tožbe lahko samo preverilo. Po prejemu sporne odločbe se je pogovarjala z več osebami, ki jim je bila odobrena brezplačna pomoč in nobenemu od teh oseb ni bilo potrebno sodišču pošiljati nobene tožbe ali karkoli drugega in zato takšna odločitev sodišča odstopa od uveljavljene sodne prakse. Sploh pa takšna določitev roka ni bila niti smiselna, niti ni sodišče dolžno postaviti takega pogoja. Tako ji ni mogoče očitati, da je karkoli naredila narobe, saj ne gre za pogoj, ki bi ga določal zakon. S tem, da ji je prenehala upravičenost do brezplačne pravne pomoči, ji bo praktično onemogočeno, da se postopek razveze zakonske zveze izvede do konca, saj sama teh postopkov ne razume. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi).

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 28. člena ZBPP pristojni organ za brezplačno pravno pomoč lahko veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok ali pogoj. V petem odstavku istega člena pa je določeno, da prosilcu, ki ne izpolni roka ali pogoja iz prejšnjega odstavka, preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto pravno pomoč, če so stroški že nastali.

Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in glede na podatke v spisu, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnica v zadevi v zvezi z razvezo zakonske zveze, za katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnila drugega pogoja iz 2. točke odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, to je dolžnosti obveščanja, saj v določenem 8-dnevnem roku potem, ko je odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči postala pravnomočna, tožene stranke ni obvestila o tem, ali je pri pristojnem sodišču vložila ustrezno tožbo. Tožnica je bila z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči posebej opozorjena na posledico, ki bo sledila, če v 8-dnevnem roku od vložitve tožbe o tem ne bo obvestila tožene stranke. Ker torej tožnica ni izpolnila drugega pogoja iz 2. točke odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka pravilno ugotovila tudi, da ji je prenehala upravičenost do brezplačne pravne pomoči oziroma da ji je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, če so stroški postopka že nastali. O stroških postopka bo tožena stranka izdala poseben sklep, ko bo znana višina stroškov. Na drugačno odločitev sodišča ne more vplivati tožbena navedba, da postavitev roka ni bila smiselna, niti ne navedba, da tožnica predmetnega postopka ne razume. ZBPP namreč v 28. členu organu za BPP daje možnost, da veže dodelitev BPP na izpolnitev določenih pogojev. Pri tem pa je bila tožnica tudi opozorjena na posledice v primeru neizpolnitve pogojev. Navedba, da odločitev sodišča odstopa od ustaljene sodne prakse, ker drugim osebam, s katerimi se je pogovarjala, na sodišče ni bilo treba pošiljati ničesar, je pavšalna, zato je sodišče ne more preizkusiti. V zvezi z ugovorom, da je zadevo v celoti predala odvetniku, pa sodišče pojasnjuje, da je to ne odvezuje, da izkaže izpolnitev naloženega pogoja.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.