Jedro

Jedro

Vsebinsko prazno učinkuje zapis drugostopenjskega sodišča, da razveljavitveni sklep ne bo povzročil kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Okoliščine primera govorijo drugače. Teče osmo leto odločanja v postopku za varstvo koristi otrok, v katerem je pomen hitrosti za dokončno ureditev razmerij še toliko večji. Luka, ranljiva oseba nezavidljivega zdravstvenega stanja, ki odseva povečane (finančne) potrebe, je že od leta 2019 brez preživnine preživninskega zavezanca. Takšna situacija kliče po čimprejšnji in dokončni odločitvi v zadevi.

Vsebinsko prazno učinkuje zapis drugostopenjskega sodišča, da razveljavitveni sklep ne bo povzročil kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Okoliščine primera govorijo drugače. Teče osmo leto odločanja v postopku za varstvo koristi otrok, v katerem je pomen hitrosti za dokončno ureditev razmerij še toliko večji. Luka, ranljiva oseba nezavidljivega zdravstvenega stanja, ki odseva povečane (finančne) potrebe, je že od leta 2019 brez preživnine preživninskega zavezanca. Takšna situacija kliče po čimprejšnji in dokončni odločitvi v zadevi.

Izrek

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v II. in III. točki razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v II. in III. točki razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

II.Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Pravdni stranki sta leta 2017 začeli postopek za razvezo zakonske zveze in ureditev razmerij glede skupnih otrok. Sodišči prve in druge stopnje sta v zadevi odločali večkrat. Vprašanje, ki še ostaja odprto v času presoje Vrhovnega sodišča, je določitev preživnine za enega od otrok - A.. V nadaljevanju predstavljena kronologija odločanja se bo (z namenom jasnosti) poenostavljeno osredotočala zgolj nanj.

1.Pravdni stranki sta leta 2017 začeli postopek za razvezo zakonske zveze in ureditev razmerij glede skupnih otrok. Sodišči prve in druge stopnje sta v zadevi odločali večkrat. Vprašanje, ki še ostaja odprto v času presoje Vrhovnega sodišča, je določitev preživnine za enega od otrok - A.. V nadaljevanju predstavljena kronologija odločanja se bo (z namenom jasnosti) poenostavljeno osredotočala zgolj nanj.

2.Z zadnjo sodbo sodišča prve stopnje je bilo glede A. preživnine (v bistvenem) razsojeno, da mora tožnik plačevati toženki 910 EUR, za čas od 31. 1. 2018 do 31. 12. 2018, nato pa se s 1. 1. 2019 preživninska obveznost ukine. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je bilo o ukinitvi obveznosti odločeno na podlagi 27. člena Zakona o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI) - ta določa, da z dnem uveljavitve ZSVI preneha veljati preživninska obveznost staršev, kot jo je določal drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). A. je zaradi anevrizme, ki jo je utrpel kot 13-letni deček, nepokreten, ne govori, komunicira le z očmi in potrebuje neprestano oskrbo.

2.Z zadnjo sodbo sodišča prve stopnje je bilo glede A. preživnine (v bistvenem) razsojeno, da mora tožnik plačevati toženki 910 EUR, za čas od 31. 1. 2018 do 31. 12. 2018, nato pa se s 1. 1. 2019 preživninska obveznost ukine. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je bilo o ukinitvi obveznosti odločeno na podlagi 27. člena Zakona o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI) - ta določa, da z dnem uveljavitve ZSVI preneha veljati preživninska obveznost staršev, kot jo je določal drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). A. je zaradi anevrizme, ki jo je utrpel kot 13-letni deček, nepokreten, ne govori, komunicira le z očmi in potrebuje neprestano oskrbo.

3.Sodišče druge stopnje je z delno sodbo zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo odločitev o višini določene preživnine. Glede odločitve, da se preživninska obveznost z letom 2019 ukine, je pritožbeni postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti.

3.Sodišče druge stopnje je z delno sodbo zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo odločitev o višini določene preživnine. Glede odločitve, da se preživninska obveznost z letom 2019 ukine, je pritožbeni postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti.

4.Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost ZSVI z Ustavo. Odločilo je, da se do odprave neskladja osnovno preživljanje oseb z invalidnostjo po ZSVI zagotavlja tudi s preživninsko obveznostjo staršev, kot jo je urejal 123. člen ZZZDR, če potrebe teh oseb presegajo višino nadomestila za invalidnost ter pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

4.Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost ZSVI z Ustavo. Odločilo je, da se do odprave neskladja osnovno preživljanje oseb z invalidnostjo po ZSVI zagotavlja tudi s preživninsko obveznostjo staršev, kot jo je urejal 123. člen ZZZDR, če potrebe teh oseb presegajo višino nadomestila za invalidnost ter pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje (I), nato pa ugodilo pritožbi toženke in (v delu, ki se nanaša na ukinitev preživnine) razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo v novo odločanje (II). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo (III).

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje (I), nato pa ugodilo pritožbi toženke in (v delu, ki se nanaša na ukinitev preživnine) razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo v novo odločanje (II). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo (III).

6.Zoper sklep je toženka vložila pritožbo, s katero nasprotuje uporabi razveljavitvenega pooblastila. Opozarja na pomen pravice do sojenja v razumnem roku. Navaja, da so A. potrebe in zmožnosti staršev že bile predmet izčrpnega dokaznega postopka, sodišče druge stopnje pa je tako določeno preživnino že pritožbeno preizkusilo. Zavzema se za meritorno odločanje drugostopenjskega sodišča in zatrjuje, da pri tem ne gre za odločanje o novi, samostojni pravni celoti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

6.Zoper sklep je toženka vložila pritožbo, s katero nasprotuje uporabi razveljavitvenega pooblastila. Opozarja na pomen pravice do sojenja v razumnem roku. Navaja, da so A. potrebe in zmožnosti staršev že bile predmet izčrpnega dokaznega postopka, sodišče druge stopnje pa je tako določeno preživnino že pritožbeno preizkusilo. Zavzema se za meritorno odločanje drugostopenjskega sodišča in zatrjuje, da pri tem ne gre za odločanje o novi, samostojni pravni celoti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

7.Tožnik v odgovoru navaja, da (prej določena) preživnina odraža stanje pred skoraj petimi leti, zato ugotovitve prvostopenjskega sodišča niso več odločilne, in opozarja na pomen pravice do pritožbe. Meni, da je pritožba neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

7.Tožnik v odgovoru navaja, da (prej določena) preživnina odraža stanje pred skoraj petimi leti, zato ugotovitve prvostopenjskega sodišča niso več odločilne, in opozarja na pomen pravice do pritožbe. Meni, da je pritožba neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

8.Pritožba je utemeljena.

8.Pritožba je utemeljena.

9.Naloga Vrhovnega sodišča, ko odloča o pritožbi po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je presoja, ali za razvelavitev in vrnitev sodbe sodišču prve stopnje obstajajo resnični in utemeljeni razlogi. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) je z novelo ZPP-E izrecno in še bolj poudarjena. Velja, da mora sodišče druge stopnje - ob ugotovitvi, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (zaradi zmotne uporabe materialnega prava) - praviloma samo dopolniti postopek in dokončno odločiti v zadevi (prvi odstavek 355. člena ZPP). Po kasatoričnem pooblastilu lahko poseže le izjemoma, ob tehtanju narave in okoliščin konkretnega primera na eni strani ter možnostjo povzročitve hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na drugi (drugi v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZPP).

9.Naloga Vrhovnega sodišča, ko odloča o pritožbi po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je presoja, ali za razveljavitev in vrnitev sodbe sodišču prve stopnje obstajajo resnični in utemeljeni razlogi. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) je z novelo ZPP-E izrecno in še bolj poudarjena. Velja, da mora sodišče druge stopnje - ob ugotovitvi, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (zaradi zmotne uporabe materialnega prava) - praviloma samo dopolniti postopek in dokončno odločiti v zadevi (prvi odstavek 355. člena ZPP). Po kasatoričnem pooblastilu lahko poseže le izjemoma, ob tehtanju narave in okoliščin konkretnega primera na eni strani ter možnostjo povzročitve hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na drugi (drugi v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZPP).

10.Sodišče druge stopnje temu tehtanju ni posvetilo zadostne pozornosti. Drži, da je bila Lukova preživnina nazadnje določena pred skoraj petimi leti, a je bil dokazni postopek prvostopenjskega sodišča takrat izveden zelo izčrpno. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča zagotavljajo veliko oporo za novo odločanje. Toliko bolj to velja, ker je bila višina preživnine že pritožbeno preizkušena. Iz napotkov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi spremenjeni pravni vidik upravičenosti do preživnine zahteval obsežno dopolnitev dokaznega postopka. Nasprotno, drugostopenjsko sodišče je zapisalo, naj se ugotovijo eventualne spremembe v času od predhodnega sojenja. Že iz tega sledi, da določanje preživnine za čas po 1. 1. 2019 ne pomeni odločanja o samostojni pravni celoti, ki v dejanskem in pravnem pogledu še ne bi bila predmet presoje prvostopenjskega sodišča. To pomeni, da je sklicevanje na potencialno kršitev načela instančnosti neutemeljeno. Pravica do pritožbe (25. člen Ustave) ne zagotavlja pritožbene presoje slehernega ugotovljenega dejstva in pravne ocene, temveč pritožbeni preizkus zadeve kot celote.

10.Sodišče druge stopnje temu tehtanju ni posvetilo zadostne pozornosti. Drži, da je bila Lukova preživnina nazadnje določena pred skoraj petimi leti, a je bil dokazni postopek prvostopenjskega sodišča takrat izveden zelo izčrpno. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča zagotavljajo veliko oporo za novo odločanje. Toliko bolj to velja, ker je bila višina preživnine že pritožbeno preizkušena. Iz napotkov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi spremenjeni pravni vidik upravičenosti do preživnine zahteval obsežno dopolnitev dokaznega postopka. Nasprotno, drugostopenjsko sodišče je zapisalo, naj se ugotovijo eventualne spremembe v času od predhodnega sojenja. Že iz tega sledi, da določanje preživnine za čas po 1. 1. 2019 ne pomeni odločanja o samostojni pravni celoti, ki v dejanskem in pravnem pogledu še ne bi bila predmet presoje prvostopenjskega sodišča. To pomeni, da je sklicevanje na potencialno kršitev načela instančnosti neutemeljeno. Pravica do pritožbe (25. člen Ustave) ne zagotavlja pritožbene presoje slehernega ugotovljenega dejstva in pravne ocene, temveč pritožbeni preizkus zadeve kot celote.

11.Težko razumljivo je stališče sodišča druge stopnje, da bi bila dopolnitev postopka na prvi stopnji bolj ekonomična. Ponovna razveljavitev in novo odločanje sodišča prve stopnje odpirata vrata novemu pritožbenemu preizkusu, kar postopek neizbežno podaljša in hkrati draži. Vrhovno sodišče še dodaja, da so druga razmerja, ki so bila predmet odločanja med strankama, že urejena.

11.Težko razumljivo je stališče sodišča druge stopnje, da bi bila dopolnitev postopka na prvi stopnji bolj ekonomična. Ponovna razveljavitev in novo odločanje sodišča prve stopnje odpirata vrata novemu pritožbenemu preizkusu, kar postopek neizbežno podaljša in hkrati draži. Vrhovno sodišče še dodaja, da so druga razmerja, ki so bila predmet odločanja med strankama, že urejena.

12.In končno - vsebinsko prazno učinkuje zapis drugostopenjskega sodišča, da razveljavitveni sklep ne bo povzročil kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Okoliščine primera govorijo drugače; teče osmo leto odločanja v postopku za varstvo koristi otrok, v katerem je pomen hitrosti za dokončno ureditev razmerij še toliko večji. A., ranljiva oseba nezavidljivega zdravstvenega stanja, ki odseva povečane (finančne) potrebe, je že od leta 2019 brez preživnine preživninskega zavezanca. Takšen položaj kliče po čimprejšnji in dokončni odločitvi v zadevi.

12.In končno - vsebinsko prazno učinkuje zapis drugostopenjskega sodišča, da razveljavitveni sklep ne bo povzročil kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Okoliščine primera govorijo drugače; teče osmo leto odločanja v postopku za varstvo koristi otrok, v katerem je pomen hitrosti za dokončno ureditev razmerij še toliko večji. A., ranljiva oseba nezavidljivega zdravstvenega stanja, ki odseva povečane (finančne) potrebe, je že od leta 2019 brez preživnine preživninskega zavezanca. Takšen položaj kliče po čimprejšnji in dokončni odločitvi v zadevi.

13.Vrhovno sodišče je na podlagi petega odstavka 357.a člena ZPP izpodbijani sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje ter odločitev o stroških pritožbenega postopka (II. in III. točka izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

13.Vrhovno sodišče je na podlagi petega odstavka 357.a člena ZPP izpodbijani sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje ter odločitev o stroških pritožbenega postopka (II. in III. točka izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

14.Postopek v zadevi še ni zaključen, zato bo o stroških, nastalih s to pritožbo, odločeno s končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

14.Postopek v zadevi še ni zaključen, zato bo o stroških, nastalih s to pritožbo, odločeno s končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

-------------------------------

1Sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 137/2019 z dne 5. 5. 2020.

1Sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 137/2019 z dne 5. 5. 2020.

2Sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1521/2020 z dne 14. 1. 2021.

2Sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1521/2020 z dne 14. 1. 2021.

3U-I-65/21-12 z dne 4. 7. 2024.

3U-I-65/21-12 z dne 4. 7. 2024.

4Sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1521/2020 z dne 3. 10. 2024, razlogi izhajajo iz 8. točke - (i) ker je od zadnje sodbe sodišča prve stopnje preteklo več let, je treba ponovno ugotavljati potrebe in zmožnosti, eventualne spremembe - gre za ugotavljanje celotnega sklopa dejstev v daljšem časovnem obdobju; če bi o tem odločalo sodišče druge stopnje, bi bila tožniku odvzeta pravica do pritožbe, (ii) ker je sodišče prve stopnje že izvajalo dokaze, je bolj ekonomično, da tudi dopolni dokazni postopek, (iii) razveljavitev ne bo pomenila kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

4Sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1521/2020 z dne 3. 10. 2024, razlogi izhajajo iz 8. točke - (i) ker je od zadnje sodbe sodišča prve stopnje preteklo več let, je treba ponovno ugotavljati potrebe in zmožnosti, eventualne spremembe - gre za ugotavljanje celotnega sklopa dejstev v daljšem časovnem obdobju; če bi o tem odločalo sodišče druge stopnje, bi bila tožniku odvzeta pravica do pritožbe, (ii) ker je sodišče prve stopnje že izvajalo dokaze, je bolj ekonomično, da tudi dopolni dokazni postopek, (iii) razveljavitev ne bo pomenila kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

5Te okoliščine so primeroma: razsežnost omejitve pravice do pritožbe, pomen kršitve z vidika poštenega sojenja, zlasti pravice do izjave, dosedanje trajanje postopka in procesna dejanja, ki jih je še treba opraviti z vidika pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, primerjava položajev sodišč prve in druge stopnje v zvezi s tem, projekcija stroškov ter narava zadeve in njen pomen za stranki. Glej N. Betetto, Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe, Odvetnik, št. 5 (98), str. 11.

5Te okoliščine so primeroma: razsežnost omejitve pravice do pritožbe, pomen kršitve z vidika poštenega sojenja, zlasti pravice do izjave, dosedanje trajanje postopka in procesna dejanja, ki jih je še treba opraviti z vidika pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, primerjava položajev sodišč prve in druge stopnje v zvezi s tem, projekcija stroškov ter narava zadeve in njen pomen za stranki. Glej N. Betetto, Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe, Odvetnik, št. 5 (98), str. 11.

6Up-455/13-15 z dne 25. 9. 2014 , zlasti točka 6; primerjaj VSRS Cp 7/2021 z dne 21. 4. 2021.

6Up-455/13-15 z dne 25. 9. 2014 , zlasti točka 6; primerjaj VSRS Cp 7/2021 z dne 21. 4. 2021.

7Npr. VSRS Cp 14/2023 z dne 10. 5. 2023, VSRS Cp 8/2024 iz dne 20. 3. 2023 idr.

7Npr. VSRS Cp 14/2023 z dne 10. 5. 2023, VSRS Cp 8/2024 iz dne 20. 3. 2023 idr.

8Primerjaj VSRS Cp 35/2020 z dne 4. 12. 2020.

8Primerjaj VSRS Cp 35/2020 z dne 4. 12. 2020.