Jedro

Odstranitev nedovoljene gradnje pomeni le izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa, kar pa na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora nima nobenega vpliva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno prvostopno odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje lesenega montažnega nadstreška na betonski plošči tlorisne velikosti 4 x 6 metrov in ograje cca. 100 metrov na zemljišču s parc. št. 350/2 k.o. … v skupnem znesku 2.519,56 € v roku 15 dni. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku izdana odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, št. 06122-2799/2010/7 z dne 15. 3. 2011, s katero je bila tožniku naložena odstranitev zgoraj navedene nelegalne gradnje. Ta odločba je postala pravnomočna, zato je prvostopni organ uvedel upravni postopek za izdajo odločbe za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Upravni organ je svojo odločitev sprejel na podlagi 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), po katerem je tožnik kot lastnik nedovoljene gradnje dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora potem, ko mu je pristojni inšpektor izdal odločbo na podlagi določb 152. do 155. člena ZGO-1. Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma objekt. Kriteriji za izračunavanje stopnje degradacije in uzurpacije izhajajo iz 22. člena Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila. Prvostopni organ je stopnjo degradacije in uzurpacije izračunal po 22. členu Uredbe in ugotovil, da ta znaša za leseni montažni nadstrešek na betonski plošči 292,93 točk in za ograjo 336,96, to je skupaj 629,89 točk. Vrednost točke je določena v 24. členu Uredbe in znaša 4,00 €, kar pomeni, da je tožnik dolžan plačati znesek 2.519,56 €.

Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je z odločbo, št. 35113-25/2013-2-00641116 z dne 4. 7. 2013 odločilo, da se v 2. točki izreka prvostopne odločbe doda drugi odstavek, ki glasi, da obresti za neplačane zapadle obveznosti tečejo od dneva zapadlosti nadomestila po Zakonu o predpisani obrestmi meri zamudnih obresti. V ostalem je ministrstvo pritožbo zavrnilo. Tudi iz odločbe drugostopnega organa izhaja, da je tožnik kot investitor in lastnik nedovoljene gradnje v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. V zvezi z nedovoljeno gradnjo je bila tožniku izdana odločba gradbene inšpektorice z dne 15. 3. 2011. Tudi drugostopni organ je enako izračunal znesek tožnikove obveznosti, ki iz tega naslova znaša 2.519,56 €. Razen tega drugostopni organ še pojasnjuje, da gre v primeru nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora za kazen za črnograditeljstvo, ki jo je potrebno plačati tudi v primeru, če je bil objekt kasneje odstranjen v skladu z inšpekcijsko odločbo ali legaliziran. Navedeno torej pomeni, da kasnejša sanacija objekta inšpekcijskega zavezanca ne odvezuje obveznosti plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Navedeno stališče izhaja tudi iz obsežne sodne prakse.

Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zatrjuje, da za leseni montažni nadstrešek po 6. členu Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje ni potrebno gradbeno dovoljenje, ker gre za enostaven objekt. Upravni organ pri odločanju tega ni upošteval. Enako to velja za ograjo višine do vključno dveh metrov. Gradnja enostavnih objektov pa se po določilu prvega odstavka 3.a člena ZGO-1 lahko začne brez gradbenega dovoljenja. Iz tega razloga meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in predlaga, da jo sodišče odpravi in ga oprosti plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora (prvi odstavek 157. člena ZGO-1). Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt (drugi odstavek 157. člena ZGO-1). Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z Uredbo določi Vlada Republike Slovenije (tretji odstavek 157. člena ZGO-1). Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje ali, ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona (peti odstavek 157. člena ZGO-1).

Po presoji sodišča so bila v predmetni zadevi navedena določila pravilno uporabljena. Gradbeni inšpektor je dne 15. 3. 2011 izdal odločbo, št. 06122-2799/2010/7, ki je postala pravnomočna, s katero je tožniku naložil odstranitev nedovoljene gradnje in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, to odločbo pa je pristojni inšpektor poslal tudi upravnemu organu za gradbene zadeve. S tem je bila po petem odstavku 157. člena ZGO-1 podana podlaga za izdajo odločbe za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Okoliščina, da je tožnik predmetni objekt že odstranil, ne vpliva na odločitev. Lastnik nedovoljene gradnje je v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, potem ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo o inšpekcijskem ukrepu v skladu z določili 152. do 155. člena ZGO-1. Odstranitev nedovoljene gradnje pomeni torej izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa, to pa na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora nima nobenega vpliva.

Prav tako na odločitev ne vplivajo navedbe, s katerimi tožnik dejansko izpodbija odločitev iz pravnomočne inšpekcijske odločbe št. 06122-2799/2010/7, ko zatrjuje, da za predmetni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje. Inšpekcijski zavezanec in nedovoljena gradnja sta določena s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, katere pravilnosti v tem upravnem sporu ni več dopustno presojati.

Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.