Jedro

Pravnomočno zaključek postopek, v katerem je tožnica (deloma) uspela z zahtevkom, da določene premičnine (oprema) sodijo v zapuščino po pokojnem, ne preprečujejo pravde, v kateri tožnica uveljavlja, da je toženec od zapustnika kot darilo dobil druge predmete (vozila in nepremičnine), kar naj se upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine kot podlago za izračun njenega nujnega deleža. Ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine je pogojena z ugotovitvijo, katera razpolaganja zapustnika so dejansko predstavljala darila in kakšna je njihova vrednost. Tožnica s tožbo zahteva prvo navedeno ugotovitev in ima iz navedenih razlogov zanjo pravni interes oziroma korist.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, ki se nanaša na zavrženje tožbe za ugotovitev, da je toženec od zapustnika brezplačno prejel ¼ nepremičnin k.o. X. s parcelami št. 1337/2 k.o. X.(ID xxx) ID znak xxx in 1338/14 k.o. X.(ID xxxx) ID znak xxx, ter ½ nepremičnin k.o. X. s parcelami št.: 1338/13 k.o. X.(ID xxx) ID znak xxx, 1373/1 k.o. X.(ID xxx) ID znak xxx, 1373/7 k.o. X.(ID xxx) ID znak xxx, in 1338/19 k.o. X.(ID xxx) ID znak xxx ter tri vozila in sicer Mercedes Benz, reg. št. LJ xxx, Mercedes Benz 100 D, reg. št. LJ xxx, Mercedes Benz 300C, reg. št. LJ xxx (tč. II tožbenega zahtevka) ter v odločitvi o stroških in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti zavrglo tožbo in tožnici naložilo, da je dolžna tožencu povrniti pravdne stroške v znesku 2.103,10 EUR.

2. Tožnica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da glede zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev, da so v skupno obratovalnico kemični izdelki B., spadale recepture in patenti za izdelke, naštete v tožbenem zahtevku ter v tožbenem zahtevku našteta osnovna sredstva ter oprema v omenjeni obratovalnici, izda sodbo na podlagi pripoznave, v preostalem delu pa tožbenemu zahtevku ugodi. Navaja, da je izrek sklepa neutemeljen in nezakonit. Vloge, na katero se sklicuje izrek z dne 12.1.2010 v spisu ni, obstaja zgolj podrejeni zahtevek z dne 12.1.2012 o katerem očitno ni bilo odločeno. Navaja, da njena tožba obsega štiri zahtevke in sicer: zahtevek na podlagi sklepa o napotitvi tožnice na pravdo, ki ji nalaga, da dokaže, katera oprema in katera osnovna sredstva so na dan smrti zapustnika spadala v skupno obratovalnico kemični izdelki B.; zahtevek za ugotovitev obsega premoženja, ki ga je toženec brezplačno prejel od očeta; zahtevek o tem, kaj vse se mora v skladu z določbo 28. člena Zakona o dedovanju (ZD) upoštevati pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine in zahtevek za povrnitev stroškov. Navaja, da je med strankama obstajal spor o tem, ali sodi med opremo in osnovna sredstva skupne obratovalnice kemični izdelki B. tista oprema in sredstva, ki jih je popisal notar B., ali tista, ki jih je navedel cenilec F.. Tožnica je sledila popisu premoženja, ki ga je napravil notar po nalogu zapuščinskega sodišča. Toženec je na naroku soglašal s tem popisom premičnin, zato bi moralo sodišče glede tega zahtevka izdati sodbo na podlagi pripoznave. O zahtevku za ugotovitev obsega premoženja, ki ga je toženec prejel od zapustnika brezplačno, ni bilo nikoli odločeno, ker tudi še nikoli ni bil postavljen. Razloga za zavrženje tožbe v tem delu zato ni. Tožnica ne uveljavlja vrnitve darila v zapuščino, ampak terja zgolj obračun vrednosti prejetih daril zaradi ugotovitve obračunske vrednosti zapuščine. Sodišče bi eventualno lahko reklo le, da je takšen zahtevek preuranjen, saj dejansko o tem odloča nepravdno sodišče. O obračunski vrednosti zapuščine nikoli ni izšla nobena sodba. Zahtevek o tem bi lahko bil kvečjemu preuranjen.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 498/95 z dne 15.7.2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 5864/2005 z dne 12.7.2006 je bilo odločeno, da v zapuščino po pokojnem F. B. opreme in osnovnih sredstev skupne obratovalnice kemični izdelki B. , ki so v njej obstajali na dan zapustnikove smrti 21.10.1992. Glede preostale ¼ opreme in osnovnih sredstev (tožnica je v omenjenih postopkih zahtevala ugotovitev, da v zapuščino sodi ½ opreme in osnovnih sredstev), je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, kjer je tožnica opredeljeno po posameznih predmetih zahtevala ugotovitev, da spadajo v zapuščino posamezni predmeti osnovnih sredstev in opreme obratovalnice kemični izdelki B. z obrazložitvijo, da tožnica ni ne zatrjevala ne dokazovala, da so vsi v tožbenem zahtevku našteti predmeti v omenjeni skupni obratovalnici obstojali na dan zapustnikove smrti oziroma ob uvedbi dedovanja. Prav tako je v navedeni sodbi zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da v zapuščino sodijo recepture in patenti za kozmetične pripravke, saj tožnica vsebinsko ni opredelila receptur in patentov, niti določno navedla, kdaj in pod katero številko so bili prijavljeni oziroma zaščiteni (razlogi sodbe str. 10 in 11).

5. V obravnavani zadevi tožnica zasleduje isti cilj kot v omenjeni zadevi II P 498/95 in sicer ugotovitev, da v zapuščino sodijo recepture in patenti ter posamezni predmeti osnovnih sredstev in opreme skupne obratovalnice kemični izdelki B. Gre torej za isti zahtevek med istima strankama, ki temelji na istem sklopu dejstev (isti tožbeni temelj). Pravnomočna odločitev o istovetnem zahtevku preprečuje njegovo ponovno uveljavljanje. Gre za negativno procesno predpostavko, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti. Če je vložena tožba o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, sodišče tožbo zavrže (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Ker odločanje o recepturah in patentih ter osnovnih sredstvih in opremi v obratovalnici kemični izdelki B. ni moglo biti predmet ponovnega odločanja, je bilo treba tožbo kljub napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča zavreči. V tem delu je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je bilo treba pritožbo v tem delu zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Zapuščinsko sodišče bo zato upoštevalo, da v zapuščino sodi ¼ opreme in osnovnih sredstev obratovalnice kemični izdelki B., ki so v njej obstajali na dan zapustnikove smrti. Za katero opremo in osnovna sredstva gre, izhaja iz notarskega zapisnika o popisu zapuščine z dne 30.9.1996. Gre za javno listino (1), ki potrjuje resničnost tistega, kar se v njej navaja, iz navedb pravdnih strank v tem postopku in ugotovitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da sta oba dediča soglasna z vsebino navedenega zapisnika o popisu zapuščine.

6. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ugotovitev, da je toženec od zapustnika brezplačno prejel ¼ nepremičnin parc. št. 1337/2 in 1338/14, obe k.o. X. ter ½ nepremičnin 1338/13, 1373/1, 1373/7 in 1338/19, vse k.o. X. ter tri vozila znamke Mercedes. V tožbi navaja, da je navedeno premoženje prešlo na toženca na podlagi sporazuma o delitvi skupnega premoženja, s katerim pa je zapustnik to premoženje dejansko tožencu podaril. Vrednost podarjenega premoženja pa je treba upoštevati pri ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine. Glede tega dela tožbenega zahtevka je treba pritrditi pritožbenim očitkom, da o njem še ni bilo pravnomočno odločeno. To premoženje je bilo v pravdi II P 498/95 predmet tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da sodi v zapuščino po pokojnem F. B. in ne da predstavlja darilo (zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen). Ne gre torej za istovetnost zahtevka z zahtevkom, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, drugačen pa je tudi tožbeni temelj, ki temelji na drugem sklopu dejstev. Kljub temu, da uveljavljanje tega ugotovitvenega zahtevka ni bil predmet napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča, pa tožnica zanj izkazuje pravni interes. Tožnica namreč v zapuščinskem postopku uveljavlja nujni delež. Podlaga za ugotovitev njegove velikosti oziroma vrednosti je v ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine. Namen te je v preprečitvi situacije, ko bi zapustnik z darili inter vivos obšel predpise o nujnem deležu oziroma te izigral, zato se nujni delež določa na podlagi t.i. obračunske vrednosti zapuščine (obračunska zato, ker darila ne pridejo v zapuščino efektivno, ampak samo računsko). To dobimo tako, da vrednosti čiste zapuščine dodamo vrednost določenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za življenja. Ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine je tako pogojena z ugotovitvijo, katera razpolaganja zapustnika so dejansko predstavljala darila in kakšna je njihova vrednost. Tožnica s tožbo zahteva prvo navedeno ugotovitev in ima iz navedenih razlogov zanjo pravni interes oziroma korist (2). O ugotovitvi, da je navedeno premoženje darilo oziroma da ga je toženec prejel brezplačno od zapustnika, še ni bilo odločeno, zato je napačen drugačen zaključek sodišča prve stopnje. Ker je sodišče napačno uporabilo določbo drugega odstavka 319. člena ZPP in ker je zato tožnici onemogočeno učinkovito sodno varstvo njene pravice do nujnega deleža, je bilo treba odločitev o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na navedeno ugotovitev razveljaviti in v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (3. točka 365. člena ZPP).

7. Kot je bilo navedeno v prejšnji točki je podlaga za ugotovitev velikosti tožničinega nujnega deleža v ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine (28. člen ZD). Ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine je v pristojnosti zapuščinskega sodišča, ki je v obravnavanem primeru in s tem ciljem opravilo že številna procesna dejanja (popis in cenitve premoženja, ki ga je imel zapustnik ob smrti in premoženja, s katerim je razpolagal z oporoko). Tožnica v tč. III tožbenega zahtevka (pripravljalna vloga z dne 16.12.2011) nalaga pravdnemu sodišču, kako naj ugotovi obračunsko vrednost zapuščine. Od pravdnega sodišča zahteva nekaj, o čemer se že odloča v nepravdnem postopku, kar pa ni dopustno. V tem delu tudi ne gre za spor v smislu 1. člena ZPP. Pritrditi je zato treba izpodbijanemu sklepu v tistem delu, ko ugotavlja, da tožnica za tak ugotovitveni zahtevek nima pravnega interesa. Ker ni podana pravna korist tožnice za vložitev takšne tožbe, je prvostopenjsko sodišče njen tožbeni zahtevek v navedenem delu pravilno zavrglo (1. odstavek 274. člena ZPP). Iz enakih razlogov je pravilna tudi odločitev o zavrženje podrejenega tožbenega zahtevka, ki ga je tožnica postavila v pripravljalni vlogi z dne 12.1.2012 (zapis datuma 12.1.2010 v izreku izpodbijanega sklepa izkazuje očitno pisno pomoto!). Glede dajatvenega dela tega tožbenega zahtevka pa je treba pritrditi sami tožnici, da je preuranjen. Po ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine bo mogoče ugotoviti ali je toženka po vračunanju vrednosti darila, ki ji ga je naklonil zapustnik in je bil ugotovljen s sodbo II P 498/95, v njen nujni delež, že dedno odpravljena ali pa, da vrednost navedenega darila ne dosega njenega nujnega deleža, da je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža in ga je treba dopolniti z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj ali pa celo z vrnitvijo daril (če bi bila ta v predmetni pravdi ugotovljena) v zapuščino.

8. Odločitev o tožničinih stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Notarski zapis ima učinek javne listine. Z javno listino se dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje oziroma določa. Dokazno breme trditve, da v zapuščino ne sodi tisto, kar je navedeno v popisu zapuščine, je zato na tistem, ki to trdi. Na pravdo za ugotovitev obsega zapuščine, je zato napoten tisti, ki trdi, da v zapuščino ne sodijo predmeti navedeni v popisu zapuščine.

Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 579/2004.