Jedro

Ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoje za poklicnega gasilca (opravljena šola za gasilce), ter da je med drugim opravljal dela požarne straže in preventivne naloge v zvezi z varstvom pred požarom in da je opravljal operativna dela, pomeni, da je tožnik v skladu z določbo 9. odstavka 14. člena ZGas kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec: (1) dolžan tožnika prijaviti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 za čas od 6. 2. 2012 dalje do vključitve v nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja z dnem odobritve novega pokojninskega načrta s strani ministra, pristojnega za delo, to je do 28. 11. 2013 in prijaviti v nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja z dnem odobritve novega pokojninskega načrta s strani ministra, pristojnega za delo, in sicer za čas od dne odobritve novega pokojninskega načrta s strani ministra, pristojnega za delo, to je od 28. 11. 2013 dalje do 31. 12. 2016; (2) dolžan tožniku za čas od 6. 2. 2012 do 31. 12. 2016 priznati pravice do pokojninske dobe s povečanjem za četrtino navedenega obdobja, torej od dvanajst na petnajst mesecev letno za posamezno leto oziroma sorazmerno za del leta, ko je bil zaposlen pri njem, skupno za 14 mesecev in 21 dni ter (3) skleniti s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oz. nov pokojninski načrt za tožnika za čas od 6. 2. 2012 dalje do 31. 12. 2016 ter na podlagi te pogodbe vplačati vse prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje za tožnika po predpisani prispevni stopnji 9, 25 %, obračunani od plače tožnika v tem obdobju, v skupni višini, kot jo bo izračunal izvedenec ekonomske stroke na podlagi predloženih izpiskov plače tožnika v tem obdobju (točka I izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan v roku 15 dni tožencu povrniti stroške delovnega spora v znesku 342,71 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (točka II izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je po določbi 5. člena Zakona o gasilstvu (ZGas) operativni gasilec oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih sestavah gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihofizične ter zdravstvene zahteve in je strokovno usposobljena za opravljanje teh nalog. Poklicni gasilec pa je delavec v poklicni gasilski enoti ali v poklicnem jedru druge gasilske enote oziroma delavec, ki opravlja operativne naloge gasilstva v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji. V skladu s 14. a členom ZGas imajo poklicni gasilci pravico do priznanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Nadalje opozarja, da operativne naloge gasilstva predstavljajo tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom po 5. alineji 5. člena ZGas. Tožnik je vodil intervencijo v primeru požara, obvladljivega s kadri v A. in v primeru večjega požara, kjer sodelujejo tudi zunanje gasilske enote, gasil začetne požare, izvajal pomoč delavcem vzdrževanja pri odpravi okvar in popravilih na sistemih požarne varnosti, pretakal gorivo (kurilno olje) iz večjega centralnega rezervoarja v manjše rezervoarje, opravljal požarne straže pri vročih delih požarne straže in redne obhode, gašenje požarov pri rezervah premoga ter izvajal praktično usposabljanje zaposlenih za gašenje začetnega požara. Opozarja, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi za gasilca šteli samo osebo, ki gasi požar, ko je ta že nastal in ne tudi osebe, ki zaradi specifičnega znanja s svojim delom vsakodnevno preprečuje požare. Tožnik je bil pri izvajanju svojih delovnih nalog redno izpostavljen ravnanju z nevarnimi snovmi, kurilnemu olju, premogu in drugim nevarnim stvarem, njegovo delo pa je vključevalo stalno pripravljenost in prisotnost na območju visoke požarne ogroženosti.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, vendar pa je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

6. Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, to je 5. točko 5. člena Zakona o gasilstvu (ZGas; Uradni list RS, št. 71/1993 in nasl.), ki določa, da so operativne naloge gasilstva gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah, zaščita in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarna straža ter druge splošne reševalne naloge. Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom.

7. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki na podlagi pogodb o zaposlitvi na delovnem mestu "gasilec", da je imel opravljeno šolo za poklicne gasilce, vsakodnevno je skrbel za požarno varnost, tako, da je opravil obhod vseh objektov, jih pregledal, servisiral gasilne aparate, pri pretakanju goriva vršil požarno stražo, enkrat letno sodeloval pri prikazu gašenja ob izobraževanju zaposlenih s področja varstva pri delu ter delal predvsem v preventivnem smislu, saj so se na leto zgodili dva ali trije požari.

8. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik izpolnjeval pogoje za poklicnega gasilca (opravljena šola za gasilce), ter da je med drugim opravljal dela požarne straže in preventivne naloge v zvezi z varstvom pred požarom in da je opravljal operativna dela, pomeni, da je tožnik v skladu z določbo 9. odstavka 14. člena ZGas kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Vendar pa sodišče, ker je zmotno zaključilo, da tožnik ne opravlja operativnih del, ni ugotavljalo dejanskega stanja, ki se nanaša na prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, torej časovnega obdobja, za katerega je tožnik upravičen do vključitve v pokojninski načrt ter višine predpisane prispevne stopnje. V tem obsegu je torej dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

9. Zaradi obrazložene kršitve materialnega prava, ki je imela za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljeni postopek (354. člen ZPP), v katerem naj upošteva gornje ugotovitve pritožbenega sodišča in ponovno odloči. Pri tem pa naj se opredeli tudi do ugovora tožene stranke, na katerega se tožena stranka sklicuje tudi v odgovoru na pritožbo, da tožnik ni uveljavljal predhodnega varstva pravic v smislu prvega in drugega odstavka določbe 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da v zadevi ne gre za čisto denarno terjatev, delavec pa lahko, v okviru zastaralnih rokov, kadarkoli uveljavlja predhodno varstvo pravic pri delodajalcu.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.