Jedro

Naloga sodišča je, da upnika pozove k plačilu predujma in mu za to določi višino in rok, ustavitev izvršbe pa je posledica neizpolnitve obveznosti. Če je upnik menil, da je bila navedena določba v delu, ki se nanaša na določitev višine in posledice neplačila, uporabljena zmotno in s tem podana procesna kršitev, bi to moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, kjer bi lahko glede na nevezanost sodišča na izdani procesni sklep dosegel, da bi sodišče prve stopnje z novim sklepom o naložitvi predujma višino predujma znižalo.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 24. 1. 2013 se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbe zoper sklep z dne 24. 1. 2013. III. Pritožbi zoper sklep z dne 15. 2. 2013 (red. št. 19 spisa) se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 15. 2. 2013 (red. št. 19 spisa) se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Višje sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Glede sklepa z dne 24. 1. 2013:

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo na premičnine z ID znakom 000 ustavilo (1. točka izreka), ter sklenilo, da se v zemljiški knjigi pri nepremičnini z ID znakom 000 izbriše zaznamba sklepa o izvršbi VL 194290/2011 z dne 15. 12. 2011 (2. točka izreka). S popravnim sklepom z dne 15. 2. 2013 (red. št. 20 spisa) je sodišče prve stopnje sklep popravilo tako, da je v 1. točki izreka besedo „premičnine“ nadomestilo z besedo „nepremičnine“. Zoper popravni sklep pritožba ni bila vložena.

3. Zoper sklep z dne 24. 1. 2013 (v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 2. 2013) vlaga upnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo. Zatrjuje, da je izpodbijani sklep preuranjen, in opozarja, da je sklep o naložitvi predujma za delo cenilca sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe, zato nepravilnost procesnega sklepa in njegovih pravnih posledic upnik lahko izpodbija šele v tej pritožbi. Zatrjuje kršitve po 5. in 8. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in 15. členom ZIZ, ter kršitev po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Opozarja, da se je postopek začel z upnikovim predlogom, vloženim na Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) 13. 11. 2011, zato sodišče prve stopnje ni moglo že enajst mesecev pred tem (to je 13. 1. 2011) izdati sklepa, s katerim bi se upniku naložilo v plačilo znesek predujma. Upnik zato uveljavlja, da naj sodišče primarno popravi napako v sklepu, s katerim je naložilo v plačilo upniku predujem, upniku pa vroči nov sklep, pri čemer naj teče rok za plačilo predujma od dneva vročitve popravljenega izvoda sklepa o naložitvi predujma dalje. Nadalje opozarja, da mora biti sklep, s katerim sodišče naloži znesek predujma, obrazložen, in trdi, da z obrazložitvijo, ki zahtevam po jasni in konkretni opredelitvi razlogov za odločitev ne zadosti, sodišče krši 22. člen Ustave, ter da je o standardu obrazloženosti sklepa o naložitvi predujma sodna praksa že zavzela stališče (sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Celju Cp 893/2005). Ker v konkretnem primeru iz sklepa o odmeri predujma merila za določitev predujma niso razvidna, je izpodbijani sklep po mnenju upnika v tem smislu neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Upnik opozarja tudi na to, da je bil predujem odmerjen v pretirani višini, trdi, da običajni stroški za delo cenilca v podobnih zadevah znašajo med 250,00 in 450,00 EUR, se pri tem sklicuje na Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, in opozarja na možnost pridobitve ponudb v zvezi s stroški cenitve (sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 21/2007). Kršitve določb Pravilnika o tarifi za delo in plačilo storitev sodnih izvedencev, določb ZIZ in določb ZPP terjajo po mnenju upnika razveljavitev izpodbijanega sklepa. Opozarja tudi, da iz obrazložitve izrecno ne izhaja, da mora plačati predujem v roku, saj je v obrazložitvi navedeno, da bo sodišče ustavilo izvršbo, če upnik ne bo založil predujma (glede pogoja pravočasnosti pa ni navedeno nič). Nadalje zatrjuje, da izpodbijani sklep po vsebini in drugih lastnostih ne ustreza pogojem za listine, ki so podlaga za vpis oziroma izbris v zemljiški knjigi, in pri tem opozarja na definicijo zemljiške parcele po 3. členu ZZK-1 in njenega identifikacijskega znaka. Sklicuje se na 17. in 18. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, pojasnjuje, kako se določajo parcelne številke, ter navaja, da v konkretnem primeru navedena številka 000 ne izpolnjuje pogoja za vpis v zemljiško knjigo. Predlaga, da se v celoti razveljavi izpodbijani sklep, obenem pa vztraja pri izvršbi, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 15. 12. 2011, in meni, da sodišče nima zakonite podlage za to, da izvršbo na premične stvari ustavi. Priglaša stroške pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje upnika s sklepom z dne 13. 1. 2011 pozvalo, da v roku 15 dni založi predujem v znesku 850,00 EUR zaradi stroškov, ki bodo nastali s cenitvijo, in ga opozorilo, da bo v nasprotnem primeru izvršba na podlagi 38. člena ZIZ ustavljena. Upnik je nato z vlogo z dne 20. 1. 2012 podal predlog za odlog izvršbe do 31. 12. 2012, sodišče pa je o tem izdalo sklep 6. 2. 2012. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da upnik v danem roku, ki se je iztekel 15. 1. 2012 (pravilno: 15. 1. 2013), kot tudi vse do izdaje sklepa ni plačal dolžnega predujma za sodnega izvedenca (cenilca), zato je sodišče izvršbo na nepremičnino ustavilo.

6. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje očitke v zvezi z zatrjevano očitno pisno pomoto v sklepu o naložitvi plačila predujma z dne 13. 1. 2011 obravnavalo kot predlog za izdajo popravnega sklepa, ter o njem odločilo s sklepom z dne 15. 2. 2013 (red. št. 19 spisa). Ta sklep bo predmet pritožbenega preizkusa v nadaljevanju, na tem mestu pa višje sodišče zgolj pojasnjuje, da (ne)utemeljenost predloga za popravo pisne pomote ni razlog za ponovno vročanje sklepa o naložitvi plačila predujma in zato na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa z dne 24. 1. 2013 ne more vplivati. Rok za plačilo predujma (in posledično za morebiten nastop pogojev za ustavitev izvršbe po 38. členu ZIZ) namreč ne začne teči že z dnem izdaje sklepa o naložitvi plačila predujma, temveč z vročitvijo navedenega sklepa upniku, slednje pa upnik v pritožbi niti ne izpodbija.

7. Pritožbenim očitkom o procesnih kršitvah 5. in 8. člena ZPP ter po 8. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ, višje sodišče ni sledilo, saj upnik v pritožbi z ničemer ne pojasni, s čim naj bi sodišče prve stopnje navedene kršitve zagrešilo in svojih pritožbenih trditev v tem delu ne konkretizira.

8. Višje sodišče nadalje sicer pritrjuje pritožbenemu stališču, da nepravilnosti pri izdaji sklepa o naložitvi plačila predujma lahko vodijo v nezakonitost sklepa o ustavitvi izvršbe na nepremičnine po 38. členu ZIZ, vendar pa v obravnavanem primeru upnikovemu zatrjevanju navedenih nepravilnosti ni mogoče slediti. Sklep o založitvi predujma za stroške cenilca ima namreč značaj sklepa o procesnem vodstvu (tretji odstavek 270. člena oziroma četrti odstavek 298. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), za katere je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in sodišče nanje ni vezano, temveč jih lahko spremeni. Glede obrazloženosti procesnega sklepa velja splošna pravilo iz 331. člena ZPP (1) v zvezi s 15. členom ZIZ, da mora biti sklep obrazložen (le), če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo, lahko pa je obrazložen tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Za sklep o naložitvi predujma torej zakon sodišču ne nalaga, da ga mora obrazložiti, v obravnavanem primeru pa po presoji višjega sodišča tudi ne gre za situacijo, ko bi bilo to potrebno, pa ne izpolnjeno. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi sklepa o naložitvi predujma upniku ustrezno pojasnilo, da je cenitve vrednosti nepremičnin na podlagi cenitve izvedenca določena v drugem odstavku 178. člena ZIZ in ga opozorilo, da je predujem dolžan založiti upnik, sicer se izvršba na podlagi 38. člena ZIZ ustavi. Taka obrazložitev po presoji višjega sodišča za procesni sklep zadostuje, zaradi pomanjkanja konkretnih razlogov o merilih in višini zahtevanega predujma (upoštevajoč, da gre za procesni sklep, ki niti ne more postati samostojno pravnomočen in ki ga sodišče kot takega lahko spremeni) pa tudi do posega v dolžnikovo ustavno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ni prišlo. V zvezi s pritožbenim sklicevanjem upnika na odločbo Višjega sodišča v Celju višje sodišče pri tem še pripominja, da sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, v skladu z ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, ena odločba pa obenem tudi ne vodi do zaključka, da gre pri sprejemanju takih odločitve za ustaljeno sodno prakso.

9. Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje zahtevani predujem določilo v previsoki višini in da so posledice, ki so zadele upnika, prehude. Skladno z drugim odstavkom 38. člena ZIZ je naloga sodišča, da upnika pozove k plačilu predujma in mu za to določi višini in rok, ustavitev izvršbe pa je posledica neizpolnitve obveznosti. Če je upnik menil, da je bila navedena določba v delu, ki se nanaša na določitev višine in posledice neplačila, uporabljena zmotno in s tem podana procesna kršitev, bi to moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (smiselna uporaba prvega odstavka 286.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kjer bi lahko glede na nevezanost sodišča na izdani procesni sklep dosegel, da bi sodišče prve stopnje z novim sklepom o naložitvi predujma višini predujma znižalo. Ker je upnik v obravnavanem primeru po prejemu sklepa o naložitvi predujma sodišču prve stopnje posredoval predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma, sami določitvi višine naloženega predujma pa niti takrat niti v roku za njegovo plačilo ni oporekal, z zatrjevanjem teh kršitev v pritožbenem postopku ne more več uspeti.

10. S pritožbenimi navedbami o neprimernosti sklepa o ustavitvi za vpis v zemljiško knjigo upnik v tem pritožbenem postopku razveljavitve izpodbijanega sklepa ne more doseči, saj je odločitev v 2. točki izreka zgolj zakonska posledica ustavitve izvršbe na nepremičnine (drugi odstavek 76. člena ZIZ), upnik pa s pritožbo zoper odločitev o ustavitvi izvršbe na nepremičnine ni uspel. Dodati velja le še, da se identifikacijski znak iz izpodbijanega sklepa ujema s tistim, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, slednji pa je bil skupaj s sklepom o izvršbi podlaga za vpis zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

11. Pritožba upnika zoper sklep z dne 24. 1. 2013 glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbe zoper sklep z dne 24. 1. 2013 (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Glede sklepa z dne 15. 2. 2013 (red. št. 19 spisa):

13. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika z dne 12. 2. 2013 za odpravo očitne pisne pomote v sklepu VL 194290/2011 z dne 13. 1. 2011 zavrnilo.

14. Zoper sklep vlaga upnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo. V bistvenem zatrjuje, da se je predmetni postopek začel z upnikovim predlogom vloženim na Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) dne 13. 11. 2011, sodišče prve stopnje, ki je sklep prejelo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 15. 12. 2011, pa ni moglo že enajst mesecev pred tem (to je dne 13. 1. 2011) izdati sklepa, s katerim bi se toženi stranki (pravilno: upniku) naložilo v plačilo znesek predujma. Prav tako v obrazložitvi ni navedeno, od kdaj teče rok, niti ni v izreku ali v obrazložitvi navedena beseda pravočasno, zaradi česar ni razvidno, kdaj tekom izvršbe je bilo treba plačati predujem. Ker sta obrazložitev in izrek nejasna, je upnik z vlogo z dne 12. 2. 2013 predlagal, da se izda sklep o popravi očitne pomote, kot ga lahko sodišče izda na podlagi 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik meni, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj mora sodišče, če ugotovi očitne pomote v sklepu, te popraviti, zlasti če na to opozori stranka v postopku. Po mnenju upnika to velja še posebej v primeru, ko je sklep obrazložen pomanjkljivo ali pa se takšna pomota nanaša na kakšno pravico stranke. V nadaljevanju pritožbe upnik ponavlja pritožbene navedbe iz pritožbe zoper sklep z dne 24. 1. 2013, zato jih višje sodišče na tem mestu ponovno ne povzema. Priglaša stroške pritožbe.

15. Pritožba je utemeljena.

16. Skladno s s prvim odstavkom 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ lahko sodišče kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

17. V obravnavanem primeru je upnik v vlogi z dne 12. 2. 2013 (ki je sicer po svoji vsebini tudi pritožba zoper sklep z dne 24. 1. 2013) med drugim predlagal, naj sodišče v sklepu z dne 13. 1. 2011 popravi napako glede datuma izdaje sklepa, saj ga glede na datum vložitve predloga za izvršbo (13. 11. 2011) tega dne še ni moglo izdati. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za odpravo očitne pisne pomote zavrnilo, v obrazložitvi sklepa pa navedlo, da je v samem datumu sklepa res prišlo do pisne pomote, ko se je namesto letnice 2012 zapisala letnica 2011, vendar pa to ne vpliva na samo vsebino sklepa, kot tudi na tek roka za plačilo predujma, ki ga je upnik dolžan plačati. Taka odločitev sodišča prve stopnje je zmotna. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj očitne pisne pomote, bi moralo postopati po 328. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, česar pa ni storilo. Za izdajo popravnega sklepa namreč ni odločilno, da očitna pisna pomota vpliva na vsebino sklepa, temveč je bistveno zgolj to, da je do očitne pisne pomote prišlo. Zmotna uporaba določb 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato je višje sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep z dne 15. 2. 1013 (red. št. 19 spisa) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Višje sodišče je odločitev o priglašenih pritožbenih stroških v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 15. 2. 2013 (red. št. 19 spisa) pridržalo za odločitev v končni odločbi na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

(1) Tako tudi Betetto, N. v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 635.