Jedro

Določitev preživnine ni stvar matematičnega preračuna denarnih potreb otroka in materialnih prejemkov ali premoženja njegovih staršev. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine, v obravnavani zadevi ugotovitve o boljših pridobitnih sposobnosti očeta in dejstvo, da pretežno mati obema otrokoma nudi vsakodnevno skrb in pomoč, pri čemer gre za nedenarni, vendar pomemben prispevek k preživljanju otrok.

Predmet revizijskega preizkusa je lahko le tisti del pritožbene odločbe, ki predstavlja pravnomočno odločitev o preživnini, torej v izreku njegov zavrnilni del, v obrazložitvi pa tisti razlogi, ki se nanašajo na zavrnitev pritožbe. Ali z drugimi besedami: neskladja med izrekom in razlogi ter medsebojnega neskladja ali nejasnosti samih razlogov ni mogoče uveljavljati s primerjavo razlogov za zavrnitev pritožbe s tistimi za ugoditev pritožbi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženec mora povrniti tožnici 34.820 SIT stroškov revizijskega odgovora v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

V tej zadevi je bila v tretjem sojenju sporna le še določitev preživnine za mladoletna otroka razvezanih pravdnih strank. Sodišče prve stopnje je tokrat razsodilo, da mora toženec za mladoletnega sina M. (rojenega 1993) plačevati za čas od 1.8.2002 do 31.1.2004 po 20.000 SIT mesečne preživnine, za čas od 1.2.2004 do 31.8.2005 po 25.000 SIT in za čas od 1.9.2005 dalje po 30.000 SIT, za mladoletnega sina F. (rojenega 1996) pa za prvo obdobje po 15.000 SIT, za drugo po 20.000 SIT in od 1.9.2005 po 25.000 SIT mesečne preživnine. Presežni preživninski zahtevek je zavrnilo in še odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo, prvostopenjsko odločitev o preživnini za oba otroka za prvi dve obdobji razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V ostalem delu, torej glede določitve preživnine za vsakega od otrok za čas od 1.9.2005 dalje, je njegovo pritožbo zavrnilo ter v tem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je še, da toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog iz 14. točke prvega (prav: drugega) odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter zatrjuje, da imata sodbi sodišč prve in druge stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne moreta preizkusiti. Izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe oziroma so ti nejasni in med seboj v nasprotju. To trditev utemeljuje z navedbami, da je toženec ves čas od 1.8.2002 v celoti kril stanovanjske stroške in je na vsakega od otrok iz tega naslova odpadlo 7.025 SIT mesečno. Družina namreč še vedno biva skupaj v garsonjeri. Ker se mora preživnina za ta znesek znižati, je pritožbeno sodišče iz tega razloga toženčevi pritožbi ugodilo in sodbo za prvo navedeno obdobje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V skladu s to odločitvijo bi moralo pritožbeno sodišče tudi za čas od 1.9.2005 prvostopenjsko sodbo razveljaviti in tudi v tem delu zadevo vrniti v novo sojenje. To je pomembna okoliščina, ki je nesporna in je zato povsem napačno, da se priznava le za prvo obdobje, za čas od 1.9.2005 pa ne več. Če bo prišlo kasneje do spremenjenih okoliščin in toženec zaradi preselitve otrok ne bo več kril teh stroškov, bo tožnica lahko zahtevala določitev nove obveznosti. Sodbi sta tako očitno nesklepčni in bi se morala preživnina tudi za čas od 1.9.2005 zmanjšati za mladoletnega M. na 23.000 SIT in za mladoletnega F. na 18.000 SIT mesečno.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki v odgovoru vsebinsko obravnava revizijske trditve in predlaga njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizija neutemeljeno očita pritožbenemu sodišču bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predmet revizijskega preizkusa je lahko le tisti del pritožbene odločbe, ki predstavlja pravnomočno odločitev o preživnini, torej v izreku njegov zavrnilni del, v obrazložitvi pa tisti razlogi, ki se nanašajo na zavrnitev pritožbe. Ali z drugimi besedami: neskladja med izrekom in razlogi ter medsebojnega neskladja ali nejasnosti samih razlogov ni mogoče uveljavljati s primerjavo razlogov za zavrnitev pritožbe s tistimi za ugoditev pritožbi. Ti razlogi se nanašajo na različna časovna obdobja, le zadnje obdobje pa je predmet revizijskega preizkusa. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je v tem revizijsko izpodbijanem delu sodbo pritožbenega sodišča mogoče preizkusiti in so drugačne revizijske trditve zmotne.

Po določbi 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR; Ur.l. RS, št. 69/2004 - UPB1) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. V tej zadevi je ocena sodišč o denarnih potrebah vsakega od otrok kljub razmeroma dolgemu obdobju od 1.8.2002 dalje za ves čas enaka in znaša za starejšega sina 73.225 SIT, za mlajšega pa 61.075 SIT mesečno. Le za mlajšega sina sta sodišči za čas od 1.9.2005 dalje ugotovili, da so njegove denarne potrebe zaradi plesnega tečaja za 3.000 SIT večje. Po odbitju otroškega dodatka tako ostane nepokriti del denarnih potreb starejšega otroka v revizijsko spornem obdobju od 1.9.2005 dalje 52.292 SIT, za mlajšega pa 41.042 SIT oziroma 44.042 SIT. Določena preživnina v zneskih po 30.000 SIT in 25.000 SIT mesečno pomeni, da bo mati krila še denarno razliko približno 15.000 SIT in 13.000 SIT mesečno. Glede materialnih zmožnosti staršev sta sodišči ugotovili, da je mati v letu 2005 prejemala po 83.632 SIT plače, oče pa je zatrjeval, da je v celotnem obdobju zaslužil enako med 70.000 SIT do 100.000 SIT mesečno. Glede samih pridobitnih zmožnosti obeh staršev pa sta sodišči ugotovili, da so očetove boljše od materinih, saj ima kot samostojni podjetnik v deficitarnem poklicu (elektroinstalater) nedvomno možnost povečati svoj zaslužek.

Povzete dejanske ugotovitve obeh sodišč so podlaga za uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava glede določitve preživnine za oba otroka za čas od 1.9.2005 dalje. Revizijsko sodišče najprej poudarja, da določitev preživnine ni stvar matematičnega preračuna denarnih potreb otroka in materialnih prejemkov ali premoženja njegovih staršev. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine, v obravnavani zadevi ugotovitve o boljših pridobitnih sposobnosti očeta in dejstvo, da pretežno mati obema otrokoma nudi vsakodnevno skrb in pomoč, pri čemer gre za nedenarni, vendar pomemben prispevek k preživljanju otrok. Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo s prisojeno preživnino pravilno porazdeljeno breme preživljanja med starša obeh otrok.

Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP neutemeljeno toženčevo revizijo zavrnilo in z njo tudi njegove priglašene revizijske stroške. Stroške revizijskega odgovora je odmerilo na podlagi določb odvetniške in taksne tarife ter jih naložilo v plačilo tožencu. Pravilo iz 413. člena ZPP o prostem preudarku pri odločanju o stroških postopka v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki vsebuje številne kriterije, med katerimi je tudi načelo uspeha v takem sporu, ki v tej zadevi prevlada že glede na dejstvo, da gre za revizijsko fazo postopka.