Jedro

Sodno varstvo pred motenjem/odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).

Roka iz 32. člena SPZ zasledujeta načelo hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. V tovrstnih zahtevkih gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Bistvenega pomena je, da je tožba vložena znotraj rokov, določenih v prej citiranem členu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) je zavrglo tožbo zaradi motenja posesti (I. točka izreka) in tožnici naložilo povračilo 820,57 EUR toženčevih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožnica zoper odločitev vlaga pritožbo, v kateri izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Zatrjuje, da je za motenje izvedela 23. 8. 2020, ne pa dan prej, kot je zaključilo sodišče. V izpodbijanem sklepu je izostala obrazložitev zaključka, da je za motenje izvedela že 22. 8. 2020. Interpretacija sodišča je v nasprotju z vsebino elektronske pošte z dne 23. 8. 2020. Ovire je opazila v nedeljo, 23. 8. 2020 zjutraj, in domnevala je, da so bile postavljene ali v soboto 22. 8. 2020 zvečer ali pa v noči iz sobote na nedeljo. Nekako je domnevala, da toženec ovir ni postavil v nedeljo zgodaj zjutraj, ker velja na vasi nepisano pravilo, da se v nedeljo delajo le zelo nujna oz. neodložljiva opravila. Elektronsko pošto je napisala pod vplivom obupne stiske, šoka in duševnih posledic, ki jih trpi zaradi onemogočanja prostega dostopa do svojih nepremičnin. Samo domnevala je, da so bile ovire postavljene 22. 8. 2020 zvečer, ni pa v elektronskem sporočilu zapisala, da se je z ovirami tega dne že tudi seznanila.

Zmoten je zaključek sodišča, da naj bi njen partner A. A. sporne ovire opazil že 22. 8. 2020. Izostala je tudi obrazložitev, kdaj in kako naj bi jo o teh ovirah seznanil. Izpodbijani sklep je pomanjkljiv, ker bistvene okoliščine niso obrazložene, niti omenjene. Sodišče ni z gotovostjo ugotovilo/ocenilo, s katerim vozilom naj bi se 22. 8. 2020 vozila, niti ali je v vozilu sploh bila, pa tudi ne glede njene vinjenosti in vinjenosti priče A. A. Za razjasnitev teh okoliščin je predlagala zaslišanje več prič. Dokaznemu predlogu sodišče ni sledilo, zato je ostalo dejansko stanje v ključnih elementih nepopolno ugotovljeno.

Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je ključno vprašanje, ali je bila tožba, s katero je tožnica uveljavljala sodno varstvo pred motenjem posesti služnostne makadamske poti, vložena pravočasno. Sodišče je odgovorilo nikalno in temu v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. V izpodbijanem sklepu so ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva; dokazna ocena je jasna in življenjsko prepričljiva ter napravljena v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP.

6. Tožnica je sicer trdila, da je za motilno dejanje izvedela 23. 8. 2020 zjutraj, ko je želela s partnerjem A. A. in majhnimi otroki na obisk k sorodnikom. Ko je videla prepreke na cesti, se je vrnila domov, se usedla za računalnik in poslala tožencu elektronsko sporočilo. Toženec pa je zatrjeval, da je prepreke na pot naložil 22. 8. 2020, po tem ko je videl, da se je po sporni poti peljal tožničin partner A. A. Ko se je avto, v katerem je bil tudi A. A., čez kakšno uro kasneje vračal, je naletel na prepreke.

7. Sodno varstvo pred motenjem/odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen Stvarnopravnega zakonika)2. Tožnica je v elektronskem sporočilu, ki ga je tožencu poslala 23. 8. 2020 ob 7.20 uri, zelo jasno zapisala, da prosi za odstranitev _včeraj zvečer_ postavljenih ovir na dostopni cesti. Ne gre za nikakršno nepravilno interpretacijo sodišča, kot želi prikazati pritožba in tudi ne za domnevo. Tako natančna časovna umestitev namestitve ovir, zapisana v poudarjenem tisku, tudi po presoji pritožbenega sodišča zelo jasno nakazuje, da se je tožnica z motilnim dejanjem seznanila že 22. 8. 2020. 8. Sodišče je sledilo izpovedbi toženca, da so bile ovire postavljene 22. 8. 2020 zvečer, po tem ko se je tožničin partner peljal po sporni poti. Tožnica in njen partner sta v zaslišanju delovala neprepričljivo. Različno sta izpovedovala o tem, kam sta se v nedeljo 23. 8. 2020 odpravila in ob kateri uri. Razhajanja v njunih izpovedbah, vsebina elektronskega sporočila in nenavadno zgodnja ura, ko je bilo elektronsko sporočilo poslano (7.20) tudi po oceni pritožbenega sodišča pritrjuje zaključku v izpodbijanem sklepu, da se je tožnica z motilnim dejanjem seznanila že 22. 8. 2020. 9. Roka iz 32. člena SPZ zasledujeta načelo hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. V tovrstnih zahtevkih gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Bistvenega pomena je, da je tožba vložena znotraj rokov, določenih v prej citiranem členu. Sodišče prve stopnje je prepričljivo argumentiralo, da je bila tožba vložena po izteku 30 dnevnega roka, odkar je tožnica izvedela za motenje in storilca, zato jo je pravilno zavrglo3. 10. Pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona), zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato do pritožbenih stroškov ni upravičena. Odgovor toženca na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imel z njim, nosi sam (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26-12120/1999 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP. 2 Uradni list RS, št. 87-4360/2002 - s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju: SPZ. 3 Primerjaj VSM sklep I Cp 815/2018 z dne 24. 1. 2019.