Jedro

Vloga tožnika, ki jo je poimenoval tožba se ne bi smela obravnavati, saj je bila tožniku odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, kar pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic in gre v tem primeru za neobstoječe dejanje tožnika.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 26. 7. 2016 po začasni skrbnici A.A. priporočeno po pošti vložil tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 1613/2016 z dne 23. 6. 2016, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 25. 5. 2016, N 644/2013. Tožbo sta podpisala tožnik in A.A. 2. Tožba ni dovoljena.

3. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)).

4. Tožnik je pravdno nesposobna stranka, ki mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 zaradi kverulanstva delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, s čimer je izgubil tudi pravdno sposobnost. Zaradi navedenega tožnik ne more sam veljavno vložiti tožbe, s katero se začne upravni spor. Dolžnost sodišča v upravnem sporu je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).

5. Obravnavano tožbo pa je vložil tožnik po začasni skrbnici, ki pa tožbi ni predložila dokumenta, ki bi izkazoval njeno upravičenost za zastopanje tožnika. Sodišče je tako A.A. poslalo poziv na odpravo pomanjkljivosti opr. št. I U 1112/2016-3 z dne 2. 8. 2016. A.A. je sodišču v postavljenem roku posredovala odločbo Centra za socialno delo Domžale št. 12210-2/2014-9 z dne 30. 4. 2014. Iz 3. točke izreka te odločbe izhaja, da je dolžnost začasne zastopnice zastopati varovanca (B.B.) pred sodiščem v nepravdnem postopku, ki se vodi pod opr. št. N 644/2013. Iz obrazložitve te odločbe pa je nadalje razvidno, da je bila A.A. postavljena kot začasna skrbnica v konkretnem postopku, in sicer v postopku vrnitve poslovne sposobnosti, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 644/2013. Sodišče na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da A.A. ni upravičena za zastopanje tožnika v obravnavanem upravnem sporu.

6. V skladu s 1. odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. Sodišče nadalje ugotavlja, da je bil za tožnikovega stalnega skrbnika imenovan Center za socialno delo Domžale (v nadaljevanju CSD Domžale), ki se v skladu s prvim odstavkom 192. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih šteje za tožnikovega zakonitega zastopnika (odločba CSD Domžale, št. 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014, v zvezi z odločbama Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 12007-41/2014/4 z dne 16. 12. 2014 in št. 12007-41/2014/16 z dne 12. 5. 2015). Ker je v obravnavanem primeru tožnik vložil tožbo sam, je Upravno sodišče njegovega zakonitega zastopnika na podlagi 81. člena ZPP pozvalo (z dopisom opr. št. I U 1112/2016-5 z dne 23. 8. 2016), da se izjasni glede vložene tožbe. CSD Domžale je z dopisom št. 1221-145/2016/2 z dne 25. 8. 2016 Upravno sodišče obvestilo, da obravnavane tožbe ne odobrava.

7. V tem dopisu se CSD Domžale sklicuje tudi na sklep Vrhovnega sodišča opr. št. II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016 in pravi, da se vloga tožnika, ki jo je poimenoval tožba ne bi smela obravnavati, saj je bila tožniku odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, kar pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic in gre v tem primeru za neobstoječe dejanje tožnika.

8. Sodišče pritrjuje pravnemu naziranju Vrhovnega sodišča, da oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj ter da takšne izjave ne morejo imeti nikakršnih pravnih učinkov, zatorej so neupoštevne. Vendar je po presoji sodišča v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tudi sklep Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 273/2015 z dne 13. 1. 2016 v tem, da je potrebno preveriti, ali je bil varovančev skrbnik seznanjen z izpodbijano odločbo ali ne ter, ali je v zvezi z izpodbijano odločbo imel možnost, da se izreče o njeni pravilnosti in zakonitosti ali ne. Ugotavljanje procesne sposobnosti tožnika se skladno z določili ZUS-1 opravi preden se tožba pošilja v odgovor toženi stranki oziroma preden sodišče pozove toženo stranko, da predloži upravne spise. To izhaja iz sistematične razlage določil 2. oddelka ZUS-1, in sicer 36. člena ZUS-1, ki določa situacije, ko sodišče tožbo zavrže s sklepom, v primerjavi s 3. odstavkom 38. člena ZUS-1, ki določa predložitev upravnih spisov s strani tožene stranke šele po tem, ko določa, da sodišče pošlje tožbo v odgovor toženi stranki in drugim strankam (1. odstavek 38. člena ZUS-1). Glede na navedeno je sodišče v obravnavani zadevi štelo, da CSD Domžale ni bil seznanjen z izpodbijano odločbo, zato ga je sodišče, kot že zgoraj navedeno, pozvalo k odobritvi vloge tožnika, ki jo je poimenoval tožba. Iz odgovora CSD Domžale v ničemer ne izhaja, da se je organ že seznanil z izpodbijano odločbo tekom upravnega postopka, tj. še preden ga je sodišče pozvalo na odobritev tožbe v okviru predhodnega preizkusa tožbe v tem upravnem sporu.

9. Po 3. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče s sklepom tožbo zavrže, med drugim, če ugotovi, da tožnik ne more biti stranka. Zaradi navedenega je upravno sodišče tožbo na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.