Jedro

Predlog za odlog, vložen v pritožbenem roku, nastopa pravnomočnosti sklepa o ustavitvi ni preprečil. Sam predlog za odlog izvršbe še nima učinkov odloga, ti nastanejo šele z izdajo sklepa, s katerim sodišče predlogu za izvršbe ugodi.

Odlog izvršbe predstavlja zgolj dejanski zastoj postopka, ki nima vpliva na tek rokov in opravljanje procesnih dejanj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo upnika z dne 28. 4. 2011, s katero je ta zahteval povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov ter podal predlog po 31. členu ZIZ, zavrglo. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče na predlog upnika s sklepom o izvršbi z dne 15. 2. 2007 dovolilo izvršbo na dolžnikovo plačo ter izvršbo na račun dolžnika pri N d.d.. S sklepom z dne 20. 7. 2007, pravnomočnim dne 29. 8. 2007, je sodišče ustavilo izvršbo na račun dolžnika pri N d.d., s sklepom z dne 16. 11. 2007, pravnomočnim dne 11. 12. 2007, pa tudi izvršbo na plačo. Ker je bil s pravnomočnostjo sklepa z dne 16. 11. 2007 izvršilni postopek pravnomočno končan, je zaključilo, da je upnikov predlog z dne 28. 4. 2011 prepozen.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnik. Ne strinja se z zaključkom sodišča, ker je dne 5. 12. 2007 vložil predlog za odlog izvršbe in zahtevo za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Meni, da je s tem preprečil nastop pravnomočnosti sklepa z dne 16. 11. 2007 in izvršilni postopek ni pravnomočno končan. Odlog izvršbe predstavlja začasni zastoj izvršilnega postopka in dokler traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo, enako kot pri prekinitvi postopka v času odloga ne tečejo ne zakonski ne sodni roki, sodišče ne more opravljati procesnih dejanj, procesna dejanja strank pa nimajo nasproti drugih nobenih pravnih učinkov, torej tudi pravnomočnost sklepa ne more nastopiti. Da je upnik z vlogo z dne 5. 12. 2007 preprečil pravnomočnost sklepa z dne 16. 11. 2007, je razvidno tudi iz nadaljnjih sklepov sodišča, ki je s sklepom z dne 26. 2. 2008 izvršbo odložilo do 7. 12. 2008, s sklepom z dne 4. 3. 2009 odložilo izvršbo za nadaljnje leto, s sklepom z dne 4. 3. 2009 pa odločilo tudi o nadaljnjih izvršilnih stroških. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje za odločitev relevantno dejansko stanje pravilno ugotovilo in napravilo tudi pravilen materialno pravni zaključek.

5. Po določbi sedmega odstavka 38. člena ZIZ, se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo, razen če zakon ne določa drugače. Iz določila prvega odstavka 31. člena ZIZ, po katerem je dolžnik na predlog upnika (ob določenih pogojih) ali po oceni sodišča dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam o stanju vsega svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva, pa izhaja, da tak predlog upnik lahko poda le med postopkom, torej do njegovega končanja.

6. S pravnomočnostjo sklepa, s katerim je bila ustavljena izvršba z zadnjim dovoljenim sredstvom izvršbe (sklep z dne 16. 11. 2007, pravnomočen dne 11. 12. 2007), je bil predmetni postopek izvršbe končan. Do njegove pravnomočnosti namreč upnik ni predlagal njegovega nadaljevanja z novim izvršilni sredstvom po tretjem odstavku 34. člena ZIZ ali v istem času podal predlog po 31. členu ZIZ, česar upnik ne trdi. Le taka predloga pa bi lahko preprečila končanje postopka.

7. Predlog za odlog, na katerega se sklicuje pritožnik, čeprav vložen v pritožbenem roku zoper sklep z dne 16. 11. 2007, nastopa pravnomočnosti sklepa o ustavitvi ni preprečil. Sam predlog za odlog izvršbe še nima učinkov odloga, ti nastanejo šele z izdajo sklepa, s katerim sodišče predlogu za izvršbe ugodi. Tudi sicer pa odlog izvršbe, v nasprotju s pritožbenim pravnim naziranjem, predstavlja zgolj dejanski zastoj postopka, ki nima vpliva na tek rokov in opravljanje procesnih dejanj. Kadar gre za zastoj v postopku, ki je v dispoziciji (ene ali obeh) strank, namreč ni mogoče uporabiti določb ZPP o prekinitvi postopka, do katere pride, če se izpolnijo z zakonom določeni pogoji za to, da jo sodišče odredi (primerjaj Sudsko izvršno pravo, avtorjev Triva - Belajec - Dika, Informator, Zagreb 1884, k paragrafu 33/13-21). Primerjati ga je mogoče z institutom mirovanja postopka (17. poglavje ZPP), ki je takšen zastoj v postopku, ki nastane po volji strank, kot je to v primeru, ko odlog izvršbe predlaga upnik. Navedena opredelitev pa vodi tudi v smiselno uporabo določila prvega odstavka. 210. člena ZPP, po katerem zaradi mirovanja postopka ne prenehajo teči z zakonom določeni roki.

8. Izvršilni postopek je bil tako s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi z dne 16. 11. 2007, dne 11. 12. 2007 pravnomočno končan. Na to ne vpliva niti dejstvo, da je sodišče prve stopnje kasneje res še odločalo o nadaljnjih predlogih upnika za odlog in odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov, pa se nobena od strank ni pritožila, saj pravnomočno končanega postopka ni mogoče nadaljevati. Ker je bil postopek že 11. 12. 2007 pravnomočno ustavljen, je predlog upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov in za predložitev seznama premoženja dolžnika po 31. členu ZIZ, vložen 28. 4. 2011, prepozen (prvi odstavek 31. člena in sedmi odstavek 38. člena ZIZ) in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

9. Ker niso podani zatrjevani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).