Jedro

Tožniku je bila z odločbo z dne 22. 7. 2019 dodeljena redna BPP in da je tožena stranka izpodbijani sklep izdala na podlagi odločbe Bpp 528/2019 z dne 28. 2. 2022, s katero je ugotovila, da je bila tožniku BPP dodeljena neupravičeno, zaradi česar je dolžan povrniti s tem povezane stroške.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka naložila tožniku, da na račun prehodnih pologov Okrožnega sodišča v Kranju v 30 dneh plača 76,13 EUR stroškov brezplačne pravne pomoči (BPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (I. točka izreka). Ugotovila je še, da ni bilo stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno uvodno pojasnilo tožene stranke, da je bila tožniku z odločbo Bpp 528/2019 z dne 22. 7. 2019 sicer odobrena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v izvršilnem postopku, v katerem je nastopal kot upnik proti dolžniku A. A. Vendar pa je tožena stranka z odločbo Bpp 528/2019 z dne 28. 2. 2022 ugotovila, da je bila BPP tožniku neupravičeno dodeljena. Upoštevala je namreč obvestilo navedenega dolžnika z dne 20. 9. 2021, da je tožnik svojo v izvršilnem postopku uveljavljano terjatev prenesel na družbo B. Tožnik je na poziv strokovne službe za BPP z dne 19. 10. 2021, naj se o navedenem izjasni, z vlogo z dne 9. 11. 2021 predložil Aneks k pogodbi o odstopu terjatve, ki ga je z omenjeno gospodarsko družbo sklenil 21. 10. 2013, iz njega pa je po presoji tožene stranke razvidno, da je svojo terjatev do A. A. odstopil novemu upniku, ta pa jo je prevzel in se zanjo zavezal plačati 65 % celotne terjatve.

3. V nadaljevanju je tožena stranka ugotovila, da tožnik ob vložitvi prošnje organa za BPP ni seznanil z navedenim odstopom terjatve, zaradi česar je menila, da mu je bila BPP neupravičeno dodeljena. Glede na navedeno je ob sklicevanju na prvi, drugi in tretji odstavek 43. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) presodila, da ji je tožnik dolžan plačati 76,13 EUR, torej znesek, ki je bil iz sredstev BPP izplačan izvajalki pravne pomoči na podlagi sklepa z dne 28. 4. 2021. 4. Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo, v kateri je navedel, da ima le 22 let star avto in da so njegovi dohodki pod pragom revščine. Izpostavlja, da dolžnik živi v razkošni vili in "da ga (tožnik) po njihovem ni upravičen terjati zaradi pogodbe o odkupu." Pojasnjuje še, da mu dolžnik nalaga plačilo odvetniških stroškov. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

5. Tožena stranka je poslala spis, ki se nanaša na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je pravilno stališče tožene stranke, da je tožnik zaradi neupravičeno dodeljene BPP dolžan plačati 76,13 EUR. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

8. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožniku z odločbo z dne 22. 7. 2019 dodeljena redna BPP in da je tožena stranka izpodbijani sklep izdala na podlagi odločbe Bpp 528/2019 z dne 28. 2. 2022, s katero je ugotovila, da je bila tožniku BPP dodeljena neupravičeno, zaradi česar je dolžan povrniti s tem povezane stroške. Navedena odločba z dne 28. 2. 2022 je pravnomočna, saj tožnik zoper njo ni vložil tožbe v upravnem sporu.

9. Ob upoštevanju dejanskega procesnega stanja obravnavane zadeve, spoštovanja načela zakonitosti in določb 43. člena ZBPP1 je tožena stranka z izpodbijanim sklepom torej le odmerila stroške, sicer izplačane izvajalki pravne pomoči (odvetnica C. C.) iz sredstev BPP na podlagi pravnomočnega sklepa Bpp 528/2019 z dne 28. 4. 2021, ki jim tožnik prav tako ne oporeka.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. V zvezi s tožbenim ugovorom, nanašajočim se na tožnikovo slabo premoženjsko stanje, sodišče pojasnjuje, da lahko pristojni organ za BPP in upravičenec skladno s četrtim odstavkom 43. člena ZBPP na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov.

12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1); zgolj posplošeno nasprotovanje izpodbijanemu upravnemu aktu pa za s tem povezano drugačno presojo ne zadošča. 1 Prvi, drugi in tretji odstavek 43. člena, na katere se sklicuje tožena stranka, se glasijo: Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona (prvi odstavek). Upravičenec je dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vračilo oziroma plačilo sredstev je prihodek proračuna Republike Slovenije (drugi odstavek). O načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ za BPP v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in naloži upravičencu vračilo neupravičeno prejete pomoči (tretji odstavek).