Jedro

Stiki med otrokom in starši niso samo pravica staršev, ampak tudi pravica otroka, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema staršema. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi, ki so v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi in občutek medsebojne pripadnosti. Namen stikov pa je obojestranski, to da tudi tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, z otrokom kontaktira, se seznanja z njegovim čustvenim in telesnim razvojem in vzdržuje navezanost in povezanost z otrokom.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper začasno odredbo, s katero je odločilo, da stiki mladoletnega A., sina pravdnih strank z njegovo materjo, to je tožnico, potekajo vsak torek do srede, vsak četrtek popoldan in vsak drugi vikend, kar velja do pravnomočnega zaključka postopka zaradi razveze zakonske zveze in odločanja o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka.

Zoper ta sklep se je pritožil toženec in v pritožbi navaja, da se je odločitev sodišča prve stopnje sprevrgla v obsojanje tožene stranke. Sklep ni pravilen, kajti za ponovno oceno istega dejanskega stanja, ki je veljalo v trenutku sklepanja sodne poravnave, sodišče prve stopnje ni imelo razlogov. Sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo v čem so se razmere spremenile, še več, toženi stranki očita, da je v svojem ugovoru navedla le pavšalne navedbe. Sodišče je odločilo enostransko brez dejanske in pravne podlage in ni utemeljilo razlogov za izdajo začasne odredbe. Zadeva se je sprevrgla v farso in sprenevedanje kaj je za otroka dobro, saj tisto, kar je bilo dobro za otroka 25.5.2004 ob sklenitvi poravnave, sedaj več ni. Taka odločitev pa ni pravilna. Zato predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter razveljavi izpodbijani sklep in začasno odredbo.

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, vendar pa pritožbeno sodišče odgovora na pritožbo ni upoštevalo, ker je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo, kjer odgovor ni predviden (366. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s čl. 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločitev o urejanju otrokovih stikov s staršema v vseh primerih, ko starša ne živita več skupaj, so določbe 106. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Stiki med otrokom in starši niso samo pravica staršev, ampak tudi pravica otroka, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema staršema. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi, ki so v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi in občutek medsebojne pripadnosti. Namen stikov pa je obojestranski, to da tudi tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, z otrokom kontaktira, se seznanja z njegovim čustvenim in telesnim razvojem in vzdržuje navezanost in povezanost z otrokom. Ravno to je bil vzrok, da je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tožnice in njene stike z mladoletnim sinom drugače uredilo kot sta se pravdni stranki dogovorili s sodno poravnavo. To mora toženec razumeti, kajti tudi njegova dolžnost kot očeta, pri katerem otrok sedaj živi je, da stike tožnice z mladoletnim sinom vzpodbuja, ne pa tako kot on razume, da sodišče ravna v njegovo škodo. Sodišče prve stopnje ni ravnalo v njegovo škodo, ko je ravnalo v korist otroka, kajti tudi korist toženca kot očeta je, da se njegov otrok pravilno telesno in duševno razvija. Mladoletni A. je star šele štiri leta in materino skrb ter pozornost še kako potrebuje in to stalno in kontinuirano, kar pa bo omogočeno le, če so ti stiki pogostejši in kontinuirani. To je bilo osnovno vodilo sodišču prve stopnje, da je takšno začasno odredbo izdalo. Ni res, toženec začasno odredbo narobe razume, ko trdi, da kar sta se s tožnico dogovorila na naroku z dne 25.5.2004, po oceni sodišča prve stopnje ni dobro in da je zato ugodilo predlogu za začasno odredbo. Sodišče prve stopnje je spoznalo, da je v korist otroka to, da so stiki z materjo pogostejši in dalj časa trajajoči, zato je takšno začasno odredbo izdalo. Ker je pritožba toženca iz navedenih razlogov neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).