Jedro

Trditveno in dokazno breme za izkaz pogojev za taksno oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse je na strani predlagatelja in sodišče prve stopnje ni bilo dolžno samo pridobivati podatkov, ki bi utemeljevali taksno oprostitev, kljub temu, da je tožeča stranka podala soglasje, da sodišče pridobi podatke, ki so davčna tajnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse ter za obročno plačilo sodne takse z dne 29. 6. 2020. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi v celoti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter hkrati odobri predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse v 24. zaporednih mesečnih obrokih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je vložila tožbo in prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek v znesku 5.535,00 EUR, v zvezi s katerim je vložila predlog za obročno plačilo, ki ga je 20. 7. 2020 še dopolnila.

5. Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Tretji odstavek 1. člena ZST-1 napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku - ZPP v postopku glede plačila sodne takse, če se odloča o plačilu sodne takse za vodenje pravdnega postopka. Stranka, ki želi olajšavo pri plačilu sodne takse, nosi trditveno in dokazno breme, da je njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.

6. Tožeča stranka je v predlogu za obročno plačilo sodne takse le na splošno navedla, da sodne takse ni zmožna poravnati v celoti oziroma v enkratnem znesku, saj ji trenutno premoženjsko stanje tega ne dopušča, predlogu pa je priložila podpisano soglasje in izjavo, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. 7. Tožeča stranka je pravna oseba. V skladu z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks (poleg naziva, sedeža, davčne in matične številke, podatkov o zadevi in podpisa) vsebovati tudi podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona (torej podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih), soglasje stranke, da sodišče po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, in izjavo, da so vsi podatki iz četrte alinee tega odstavka, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka prevzema vso premoženjsko odgovornost. Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče po tretjem odstavku 12. člena ZST-1 v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 7. 2020 tožečo stranko pozvalo, da pravočasno navede oziroma predloži podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1. Tožeča stranka je predlog dopolnila zgolj z izkazom poslovnega izida in bilanco stanja za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 5. 2020 (priloga A48 in A49 spisa), ni pa predložila podatkov o stanju likvidnostnih sredstev na svojih transakcijskih računih.

9. Vse predložene podatke je sodišče prve stopnje upoštevalo in tožeča stranka dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ki ju je priložila, ne izpodbija. Ne napada niti nadaljnje ugotovitve, da ni podala nobenih navedb o tem, zakaj ni oziroma zakaj ne more unovčiti dela sredstev, s katerimi razpolaga, saj je navedla zgolj, da takse ni zmožna poravnati v celoti oziroma v enkratnem znesku, ker ji trenutno premoženjsko stanje tega ne dopušča. 10. Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na zgoraj povzeto vsebino prvega odstavka 12.b člena ZST-1. Vendar sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je preverilo bilanco stanja, ni pa vpogledalo v stanje na transakcijskih računih tožeče stranke, kjer bi lahko ugotovilo, da je njeno poslovanje v letošnjem letu čisto nasprotje preteklega. Stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje samo dodatno razčistiti dejstva v zvezi s stanjem na njenem transakcijskem računu, je namreč zmotno. Trditveno in dokazno breme za izkaz pogojev za taksno oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse je na strani predlagatelja in sodišče prve stopnje ni bilo dolžno samo pridobivati podatkov, ki bi utemeljevali taksno oprostitev, kljub temu, da je tožeča stranka podala soglasje, da sodišče pridobi podatke, ki so davčna tajnost.1 Pa tudi sicer so kot davčna tajnost opredeljeni podatki, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter drugi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, ne pa podatki o stanju na transakcijskih računih stranke.

11. Pritožbene trditve, da je tožeča stranka k predlogu za obročno plačilo sodne takse priložila podpisano izjavo zakonitega zastopnika, s katero je dovolila, da sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja opravi potrebne poizvedbe in pridobi podatke, ki jih potrebuje za odločanje, ter je s tem v celoti zadostila zakonskim pogojem, so zato neutemeljene. Ker sodišče samo iz javno dostopnih evidenc ne more videti stanja na transakcijskih računih, je dolžnost predlagatelja, da sam navede te podatke, sodišče pa ni dolžno zahtevati podatkov od organizacij za plačilni promet, saj ga zakon zavezuje zgolj k temu, da pridobi javno dostopne podatke, kar pa podatek o stanju na transakcijskih računih ni. Le v primeru, da bi predlagatelj podatke posredoval, sodišče pa bi dvomilo v njihovo resničnost, bi po uradni dolžnosti te podatke preverilo, kar je skladno z desetim odstavkom 12.a člena ZST-1. V okoliščinah konkretnega primera, ko predlagatelj podatkov ni posredoval, pa niti ni imelo kaj preverjati.2

12. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da glede na dejstvo, da tožeča stranka posluje z dobičkom in ima določeno premoženje, za katerega ni pojasnila, zakaj ga vsaj delno ne more unovčiti za plačilo sodne takse, ni zmogla ne trditvenega ne dokaznega bremena za ugoditev predlogu. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve premoženja ter o likvidnostnem stanju predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ne more biti uspešen. Tožeča stranka (še bolj pa njena pooblaščenka, ki je kvalificirana pravna strokovnjakinja) bi navedene določbe morala poznati in podati trditve, ki so skladno z njimi potrebne.

13. Pavšalne pritožbene trditve, da je glavna gospodarska dejavnost tožeče stranke posredništvo v prometu z nepremičninami, ki je bila, kar je splošno znano, zaradi epidemije močno prizadeta, tožeči stranki pa je posel izredno upadel in je bil pretekli dobiček porabljen za plačilo tekočih obveznosti ter reševanje delovnih mest, predstavljajo nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), ki jih pritožbeno sodišče ne upošteva.

14. Po obrazloženem, in ker višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

1 Tako tudi VSL sklep II Cpg 361/2017 z dne 14. 4. 2017 in VSL Sklep I Cpg 96/2020 z dne 12. 2. 2020. 2 Tako VSC sklep III Cpg 76/2017 z dne 24. 3. 2017.