Jedro

Jedro

Pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni bistveno, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen po začetku postopka prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.

Pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni bistveno, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen po začetku postopka prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.

Postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vselej prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Če je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje kljub procesni oviri že začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Odločilno je, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom prisilne poravnave, s čimer je prišlo do prekinitve postopka zavarovanja po zakonu.

Postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vselej prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Če je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje kljub procesni oviri že začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Odločilno je, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom prisilne poravnave, s čimer je prišlo do prekinitve postopka zavarovanja po zakonu.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo prekinjen od 10. 7. 2024.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo prekinjen od 10. 7. 2024.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške tega postopka. Meni, da je sodišče napačno razlagalo določbo 2. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter napačno uporabilo določbo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), člen 132 namesto 131. Postopek zavarovanja z začasno odredbo na dan 10. 7. 2024 ni bil začet in zato s tem dnem ne more biti prekinjen. Postopek izvršbe ali zavarovanja ne začne teči že z vložitvijo predloga, temveč je takrat šele uveden. Teči začne, ko je izdan sklep o izvršbi in zavarovanju. Pred dnem začetka prisilne poravnave je bil postopek zavarovanja le uveden, ne pa začet. Napačna razlaga 2. člena ZIZ, zaradi katere je naslovno sodišče neutemeljeno štelo, da je bil postopek zavarovanja dne 10. 7. 2024 že v teku, je botrovala napačni uporabi ZFPPIPP pri izdaji izpodbijanega sklepa. Prekiniti je mogoče le takšen postopek, ki že teče, določba prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP pa se nanaša zgolj na postopek izvršbe in zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti določbo ZFPPIPP, ki ureja situacijo izdaje sklepa o izvršbi proti insolventnemu dolžniku po začetku postopka zaradi insolventnosti. V nadaljevanju obširno razlaga, da je bila izdaja sklepa o zavarovanju dopustna in pravilna. Meni, da ni uporabljiva določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPPP o prepovedi izdaje sklepa o izvršbi in zavarovanju po začetku postopka zaradi insolventnosti, ker v obravnavani zadevi po pritožnikovem mnenju (ki ga v nadaljevanju obširno pojasnjuje) obstoji izjema iz prve točke tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške tega postopka. Meni, da je sodišče napačno razlagalo določbo 2. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter napačno uporabilo določbo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), člen 132 namesto 131. Postopek zavarovanja z začasno odredbo na dan 10. 7. 2024 ni bil začet in zato s tem dnem ne more biti prekinjen. Postopek izvršbe ali zavarovanja ne začne teči že z vložitvijo predloga, temveč je takrat šele uveden. Teči začne, ko je izdan sklep o izvršbi in zavarovanju. Pred dnem začetka prisilne poravnave je bil postopek zavarovanja le uveden, ne pa začet. Napačna razlaga 2. člena ZIZ, zaradi katere je naslovno sodišče neutemeljeno štelo, da je bil postopek zavarovanja dne 10. 7. 2024 že v teku, je botrovala napačni uporabi ZFPPIPP pri izdaji izpodbijanega sklepa. Prekiniti je mogoče le takšen postopek, ki že teče, določba prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP pa se nanaša zgolj na postopek izvršbe in zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti določbo ZFPPIPP, ki ureja situacijo izdaje sklepa o izvršbi proti insolventnemu dolžniku po začetku postopka zaradi insolventnosti. V nadaljevanju obširno razlaga, da je bila izdaja sklepa o zavarovanju dopustna in pravilna. Meni, da ni uporabljiva določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPPP o prepovedi izdaje sklepa o izvršbi in zavarovanju po začetku postopka zaradi insolventnosti, ker v obravnavani zadevi po pritožnikovem mnenju (ki ga v nadaljevanju obširno pojasnjuje) obstoji izjema iz prve točke tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

3.Tožena stranka obširno odgovarja na pritožbo, in med drugim opozarja, da se pretežni del pritožbenih navedb nanaša na vprašanje dopustnosti izdaje sklepa o začasni odredbi po začetku postopka prisilne poravnave, s čimer pritožnica dejansko odgovarja na navedbe tožene stranke v ugovorih zoper sklepa o zavarovanju, kar pa ne more biti predmet tega postopka. Enako kot tožeča stranka pa meni, da bi se moral v konkretnem primeru uporabiti 131. člen in ne 132. člen ZFPPIPP.

3.Tožena stranka obširno odgovarja na pritožbo, in med drugim opozarja, da se pretežni del pritožbenih navedb nanaša na vprašanje dopustnosti izdaje sklepa o začasni odredbi po začetku postopka prisilne poravnave, s čimer pritožnica dejansko odgovarja na navedbe tožene stranke v ugovorih zoper sklepa o zavarovanju, kar pa ne more biti predmet tega postopka. Enako kot tožeča stranka pa meni, da bi se moral v konkretnem primeru uporabiti 131. člen in ne 132. člen ZFPPIPP.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je predmet pritožbenega preizkusa vprašanje pravilnosti izpodbijanega sklepa o prekinitvi postopka zavarovanja, ne pa (ne)utemeljenost izdaje sklepa o zavarovanju, o čemer obširno razpravljata tožeča stranka v pritožbi in tožena stranka v odgovoru nanjo. Zato so vse njune navedbe v tem trenutku na pritožbeni stopnji nepomembne in nanje pritožbeno sodišče posebej ne odgovarja. Pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni bistveno, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen po začetku postopka prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.

5.V obravnavani zadevi je predmet pritožbenega preizkusa vprašanje pravilnosti izpodbijanega sklepa o prekinitvi postopka zavarovanja, ne pa (ne)utemeljenost izdaje sklepa o zavarovanju, o čemer obširno razpravljata tožeča stranka v pritožbi in tožena stranka v odgovoru nanjo. Zato so vse njune navedbe v tem trenutku na pritožbeni stopnji nepomembne in nanje pritožbeno sodišče posebej ne odgovarja. Pri vprašanju prekinitve postopka zaradi posledic začetka postopka zaradi insolventnosti ni bistveno, kako naj bi sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, ki je bil nesporno vložen po začetku postopka prisilne poravnave, oziroma kako bo postopalo. Tu gre zgolj za trenutno procesno vprašanje.

6.V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je tožeča stranka hkrati s tožbo dne 26. 6. 2024 vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z nedenarnim zahtevkom na izročitev zastavljenih premičnin v neposredno posest tožeči stranki. Dne 12. 7. 2024 je sodišče prve stopnje s sklepom P 660/2024-II delno ugodilo predlogu tožeče stranke z izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve določenih premičnin - zalog in poslovne opreme, po dopolnitvi tožeče stranke pa je izdalo dne 24. 7. 2024 še sklep P 660/2024-II, s katerim je še odločilo, da se določene premičnine odvzamejo in izročijo v hrambo izvršitelju. Tožena stranka je zoper oba sklepa vložila ugovora, v katerih je med drugim opozorila, da je bil z 10. 7. 2024 nad njo začet postopek prisilne poravnave.

6.V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je tožeča stranka hkrati s tožbo dne 26. 6. 2024 vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z nedenarnim zahtevkom na izročitev zastavljenih premičnin v neposredno posest tožeči stranki. Dne 12. 7. 2024 je sodišče prve stopnje s sklepom P 660/2024-II delno ugodilo predlogu tožeče stranke z izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve določenih premičnin - zalog in poslovne opreme, po dopolnitvi tožeče stranke pa je izdalo dne 24. 7. 2024 še sklep P 660/2024-II, s katerim je še odločilo, da se določene premičnine odvzamejo in izročijo v hrambo izvršitelju. Tožena stranka je zoper oba sklepa vložila ugovora, v katerih je med drugim opozorila, da je bil z 10. 7. 2024 nad njo začet postopek prisilne poravnave.

7.Izpodbijani sklep o ugotovitvi, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo prekinjen od 10. 7. 2024, je po presoji pritožbenega sodišča pravilen. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje o zmotni razlagi in uporabi 2. člena ZIZ in posledično zmotni uporabi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP, na katerih temelji izpodbijani sklep.

7.Izpodbijani sklep o ugotovitvi, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo prekinjen od 10. 7. 2024, je po presoji pritožbenega sodišča pravilen. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje o zmotni razlagi in uporabi 2. člena ZIZ in posledično zmotni uporabi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP, na katerih temelji izpodbijani sklep.

8.Skladno z 205. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se (smiselno) uporablja v (tem) postopku zavarovanja (15. člen ZIZ in 121. člen ZFPPIPP), se med drugim postopek prekine, če drug zakon tako določa. ZFPPIPP kot poseben zakon določa v prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, da se postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Med strankama pritožbeno ni sporno, da je tožeča stranka vložila predlog za zavarovanje dne 26. 6. 2024, postopek prisilne poravnave nad toženo stranko pa se je začel 10. 7. 2024. Kdaj se šteje, da se je postopek zavarovanja začel oziroma kaj pomeni začetek postopka zavarovanja, določa 2. člen ZIZ, poimenovan začetek postopka, ki določa, da se postopek izvršbe in zavarovanja uvede na predlog upnika. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču in razlagi sodišča prve stopnje, da vsebina 2. člena ZIZ, ki je jasna, pomeni, da se postopek začne z uvedbo na predlog upnika, to je z vložitvijo predloga (tu 26. 6. 2024). ZIZ nikjer ne določa razlike med uvedbo in začetkom postopka zavarovanja (kot npr. ZFPPIPP, ki razlikuje pojem uvedbe in začetka postopka insolventnosti in s tem povezane pravne posledice; glej določbe 49., 239., 420. člena ZFPPIPP). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se je postopek zavarovanja začel z vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Če bi se postopek začel šele z izdajo sklepa, bi moralo biti to v zakonu izrecno zapisano, pa ni, in tudi na to ni mogoče sklepati iz kakšne druge določbe ZIZ. Tudi s smiselno uporabo 179. člena ZPP, ki določa, da se pravdni postopek začne s tožbo, je mogoče priti do zaključka o začetku postopka zavarovanja z vložitvijo predloga. Neutemeljeno je pri tem pritožbeno sklicevanje na odločbo Višjega sodišča v Kopru II Ip 89/2012, v kateri je slednje brez dodatne obrazložitve zapisalo, da je naslov 2. člena ZIZ zavajajoč, ker je iz vsebine razvidno, da je mišljena le uvedba, kar avtorica članka Barbara Mejač v Pravosodnem biltenu (št. 1/2013) v opombi le omeni. Četudi citirana odločba pritrjuje stališču pritožnika, velja poudariti, da ena odločba še ne pomeni ustaljene sodne prakse in tudi ne velja kot zavezujoče pravo. Sklicevanje pritožnice na to odločbo in članek, ki to odločbo le omeni v opombi, zato ni utemeljeno.

8.Skladno z 205. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se (smiselno) uporablja v (tem) postopku zavarovanja (15. člen ZIZ in 121. člen ZFPPIPP), se med drugim postopek prekine, če drug zakon tako določa. ZFPPIPP kot poseben zakon določa v prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, da se postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Med strankama pritožbeno ni sporno, da je tožeča stranka vložila predlog za zavarovanje dne 26. 6. 2024, postopek prisilne poravnave nad toženo stranko pa se je začel 10. 7. 2024. Kdaj se šteje, da se je postopek zavarovanja začel oziroma kaj pomeni začetek postopka zavarovanja, določa 2. člen ZIZ, poimenovan začetek postopka, ki določa, da se postopek izvršbe in zavarovanja uvede na predlog upnika. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču in razlagi sodišča prve stopnje, da vsebina 2. člena ZIZ, ki je jasna, pomeni, da se postopek začne z uvedbo na predlog upnika, to je z vložitvijo predloga (tu 26. 6. 2024). ZIZ nikjer ne določa razlike med uvedbo in začetkom postopka zavarovanja (kot npr. ZFPPIPP, ki razlikuje pojem uvedbe in začetka postopka insolventnosti in s tem povezane pravne posledice; glej določbe 49., 239., 420. člena ZFPPIPP). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se je postopek zavarovanja začel z vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Če bi se postopek začel šele z izdajo sklepa, bi moralo biti to v zakonu izrecno zapisano, pa ni, in tudi na to ni mogoče sklepati iz kakšne druge določbe ZIZ. Tudi s smiselno uporabo 179. člena ZPP, ki določa, da se pravdni postopek začne s tožbo, je mogoče priti do zaključka o začetku postopka zavarovanja z vložitvijo predloga. Neutemeljeno je pri tem pritožbeno sklicevanje na odločbo Višjega sodišča v Kopru II Ip 89/2012, v kateri je slednje brez dodatne obrazložitve zapisalo, da je naslov 2. člena ZIZ zavajajoč, ker je iz vsebine razvidno, da je mišljena le uvedba, kar avtorica članka Barbara Mejač v Pravosodnem biltenu (št. 1/2013) v opombi le omeni. Četudi citirana odločba pritrjuje stališču pritožnika, velja poudariti, da ena odločba še ne pomeni ustaljene sodne prakse in tudi ne velja kot zavezujoče pravo. Sklicevanje pritožnice na to odločbo in članek, ki to odločbo le omeni v opombi, zato ni utemeljeno.

9.Če je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred izdajo sklepa o začetku prisilne poravnave, se postopek zavarovanja v vsakem primeru prekine na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo to določbo, saj se je postopek zavarovanja začel 26. 6. 2024, torej pred izdajo sklepa o začetku prisilne poravnave nad toženko z dne 10. 7. 2024. Sklep o prekinitvi je deklaratorne narave, saj je postopek prekinjen po samem zakonu. Med prekinitvijo postopka sodišče po relevantnih določbah ZPP tudi ne sme izdajati sklepov, kar bi kazalo, da sta bila sklepa v zvezi z začasno odredbo neutemeljeno izdana oz. brez učinkov.

9.Če je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred izdajo sklepa o začetku prisilne poravnave, se postopek zavarovanja v vsakem primeru prekine na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo to določbo, saj se je postopek zavarovanja začel 26. 6. 2024, torej pred izdajo sklepa o začetku prisilne poravnave nad toženko z dne 10. 7. 2024. Sklep o prekinitvi je deklaratorne narave, saj je postopek prekinjen po samem zakonu. Med prekinitvijo postopka sodišče po relevantnih določbah ZPP tudi ne sme izdajati sklepov, kar bi kazalo, da sta bila sklepa v zvezi z začasno odredbo neutemeljeno izdana oz. brez učinkov.

10.Po začetku postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi in zavarovanju (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). Res obstajajo izjeme (navedene v drugem in tretjem odstavku istega člena), vendar pa odgovor na to vprašanje v konkretnem pritožbenem postopku ni relevanten, zato tudi ne obširno pritožbeno razpravljanje pravdnih strank, ali gre ali ne gre za izjemo iz tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Ali gre za izjemo iz tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP, utegne biti pomembno le za morebitno nadaljevanje prekinjenega postopka. Postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vselej prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Če je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje kljub procesni oviri že začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Odločilno je, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom prisilne poravnave, s čimer je prišlo do prekinitve postopka zavarovanja po zakonu. O nadaljevanju postopka pa po drugem odstavku 132. člena ZFPPIPP odloči sodišče, ki vodi postopek prisilne obravnave, torej lahko o tem odloča le sodišče, ki vodi postopek prisilne poravnave, torej sodnik, ki mu je dodeljena zadeva prisilne poravnave.

10.Po začetku postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi in zavarovanju (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). Res obstajajo izjeme (navedene v drugem in tretjem odstavku istega člena), vendar pa odgovor na to vprašanje v konkretnem pritožbenem postopku ni relevanten, zato tudi ne obširno pritožbeno razpravljanje pravdnih strank, ali gre ali ne gre za izjemo iz tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Ali gre za izjemo iz tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP, utegne biti pomembno le za morebitno nadaljevanje prekinjenega postopka. Postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vselej prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Če je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje kljub procesni oviri že začetega postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, to na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Odločilno je, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom prisilne poravnave, s čimer je prišlo do prekinitve postopka zavarovanja po zakonu. O nadaljevanju postopka pa po drugem odstavku 132. člena ZFPPIPP odloči sodišče, ki vodi postopek prisilne obravnave, torej lahko o tem odloča le sodišče, ki vodi postopek prisilne poravnave, torej sodnik, ki mu je dodeljena zadeva prisilne poravnave.

11.Glede na navedeno v konkretni zadevi ni pomembno, ali bi se sicer postopek zavarovanja lahko začel na podlagi izjeme iz tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP. S tem je odgovorjeno na bistvene pritožbene navedbe, ki zadevajo vprašanje prekinitve postopka, in ni utemeljen pritožbeni očitek o neenakem obravnavanju zakonskih položajev, urejenih v 131. in 132. členu ZFPPIPP. Kot je pravilno že pojasnilo sodišče prve stopnje, je bistvo prekinitve postopkov izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred začetkom postopka prisilne poravnave, ravno v namenu uspešne oprave postopka prisilne poravnave, ki je v tem, da se dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje (ki je podvrženo nadzoru z različnimi v zakonu določenimi ukrepi) ne glede na vrsto terjatve, kamor so lahko vključene tudi zavarovane (ločitvene) pravice, saj ZFPPIPP v oddelku 4.8.1 (glej člen 221n) daje možnost prestrukturiranja zavarovanih (ločitvenih) terjatev, kar je po zatrjevanjih tožeče stranke tudi terjatev, ki jo uveljavlja z zahtevkom.

11.Glede na navedeno v konkretni zadevi ni pomembno, ali bi se sicer postopek zavarovanja lahko začel na podlagi izjeme iz tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP. S tem je odgovorjeno na bistvene pritožbene navedbe, ki zadevajo vprašanje prekinitve postopka, in ni utemeljen pritožbeni očitek o neenakem obravnavanju zakonskih položajev, urejenih v 131. in 132. členu ZFPPIPP. Kot je pravilno že pojasnilo sodišče prve stopnje, je bistvo prekinitve postopkov izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred začetkom postopka prisilne poravnave, ravno v namenu uspešne oprave postopka prisilne poravnave, ki je v tem, da se dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje (ki je podvrženo nadzoru z različnimi v zakonu določenimi ukrepi) ne glede na vrsto terjatve, kamor so lahko vključene tudi zavarovane (ločitvene) pravice, saj ZFPPIPP v oddelku 4.8.1 (glej člen 221n) daje možnost prestrukturiranja zavarovanih (ločitvenih) terjatev, kar je po zatrjevanjih tožeče stranke tudi terjatev, ki jo uveljavlja z zahtevkom.

12.Ker pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12.Ker pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

-------------------------------

1Glej 207. člen ZPP: (2) Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj. Če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo. (3) Pravdna dejanja, ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka, nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. Njihov učinek se začne šele, ko se postopek nadaljuje.

1Glej 207. člen ZPP: (2) Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj. Če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo. (3) Pravdna dejanja, ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka, nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. Njihov učinek se začne šele, ko se postopek nadaljuje.

Zveza:

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 121, 131, 131/1, 131/3, 132, 132/1, 132/2 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 2, 15 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 179, 205, 207, 207/2, 207/3

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 121, 131, 131/1, 131/3, 132, 132/1, 132/2 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 2, 15 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 179, 205, 207, 207/2, 207/3

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.