Jedro

Pritožbeni razlogi, iz katerih se lahko izpodbija zamudna sodba, so omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP).

Da pa bi stranka lahko uspešno uveljavljala pritožbeni razlog pravilne uporabe materialnega prava, mora iz obrazložitve zamudne sodbe razbrati, na katera pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče povzelo iz tožbenih navedb, je oprlo svojo odločitev in katero pravno normo je pri tem uporabilo. V kolikor iz obrazložitve zamudne sodbe ti razlogi niso razvidni, je s tem strankam odvzeta možnost učinkovitega uveljavljanja navedenega pritožbenega razloga, s čimer je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je izdalo zamudno sodbo, s katero je toženi stranki naložilo plačilo 620.533,65 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.1992 do plačila.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka zaradi bistvenih kršitev postopka ter zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pogoje za izdajo zamudne sodbe ureja Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 318. členu. V skladu s petim odstavkom 324. člena ZPP mora sodišče v obrazložitvi zamudne sodbe navesti razloge, ki upravičujejo tako sodbo. Pritožbeni razlogi, iz katerih se lahko izpodbija zamudna sodba, so omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP).

Zamudne sodbe torej ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj sodišču dejanskega stanja ni potrebno ugotavljati, ker vzame kot podlago za izdajo zamudne sodbe dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, saj se pasivnost toženca na vročeno tožbo ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb (načelo afirmativne litiskontestacije). Da pa bi stranka lahko uspešno uveljavljala pritožbeni razlog pravilne uporabe materialnega prava, mora iz obrazložitve zamudne sodbe razbrati, na katera pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče povzelo iz tožbenih navedb, je oprlo svojo odločitev in katero pravno normo je pri tem uporabilo. V kolikor iz obrazložitve zamudne sodbe ti razlogi niso razvidni, je s tem strankam odvzeta možnost učinkovitega uveljavljanja navedenega pritožbenega razloga, s čimer je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

Izpodbijana sodba navedenega kriterija ne izpolnjuje, saj razen sklicevanja na določbo 318. člena ZPP ne podaja razlogov, na katerih temelji odločitev prvostopnega sodišča o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Iz navedenega razloga izpodbijane sodbe ni mogoče materialnopravno preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča opr. št. Up-201/01-23, z dne 6.11.2003 in sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 295/2003, z dne

9.12.2004). Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da ugotovljene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti v pritožbenem postopku tako, da bi pritožbeno sodišče samo izvršilo materialnopravni preizkus trditev tožeče stranke v tožbi, saj bi s tem nezadovoljna stranka, ki bi šele iz drugostopenjske sodbe izvedela za razloge, ki jih je upoštevalo sodišče za svojo odločitev, s čimer bi izgubila možnost do pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Gre torej za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, s čimer je podan razveljavitveni razlog po prvem odstavku 354. člena ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.