Jedro

Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. III P 3647/2009 zaradi plačila odškodnine. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe od 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08, v nadaljevanju ZBPP). Navaja, da tožnik uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v zvezi z navedenim pravdnim postopkom, v katerem je tožnik tožeča stranka. Zoper toženo stranko Republiko Slovenijo vtožuje odškodnino 10.000.000,00 EUR. Iz tožbenih navedb je razvidno, da naj bi bila odgovornost tožene stranke v tem, da v pravdi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. P 132/2009, ni izdala popravljene začasne odredbe skoraj 2 meseca in je v tem času toženec A.A. nemoteno rušil objekt v A., s čemer naj bi tožniku nastala materialna in nematerialna škoda. Tožena stranka navaja, da materialnopravno podlago za odločanje v tožnikovi pravdni zadevi predstavljajo določila 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) o odškodninski odgovornosti. Iz teh določil izhaja, da morajo biti za subjektivno odškodninsko odgovornost tožene stranke kumulativno podani naslednji elementi civilnega delikta: nedopustno škodno ravnanje tožene stranke, nastala škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem ter nastalo škodo in odgovornost povzročitelja škode, pri čemer mora vse te elemente dokazati oškodovanec (tožnik), razen odgovornosti, ki se je mora, skladno z načelom o obrnjenem dokaznem bremenu, razbremeniti povzročitelj škode (toženec). Tožnik je bil s pozivom z dne 18. 3. 2010 pozvan, da opredeli navedene predpostavke odškodninske odgovornosti Republike Slovenije v predmetnem pravdnem postopku, opredeli, kakšno vrsto pravno priznane škode vtožuje in da verjetno izkaže, da višina škode znaša 10.000.000,00 EUR ter hkrati dostavi tudi vse listine v zvezi z zadevo. V svojem dopisu z dne 9. 4. 2010 s prilogami tožnik ni izkazal nobene od navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti, temveč je le posplošeno zatrjeval nastanek škode 10.000.000,00 EUR in odgovornost za njen nastanek pripisoval toženi stranki Republiki Sloveniji, pri čemer je prihajal sam s seboj v nasprotje, saj je obenem opisoval, da naj bi škodo povzročil A.A., ko je rušil objekt. Glede na dejansko stanje, kot ga je tožnik opisal, ob umanjkanju sleherne predpostavke odškodninske odgovornosti, je tožena stranka zaključila, da tožnik v predmetnem pravdnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh in se ga zato ni razumno udeleževati. Posledično ni izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP. Zato je bilo na podlagi 2. odstavka 37. člena ZBPP treba tožnikovo prošnjo zavrniti.

Tožnik v tožbi navaja, da se z odločitvijo Okrožnega sodišča v Ljubljani ne strinja in zoper takšno odločitev protestira. Ker je prava neuka oseba, meni, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, da se upravni spor pravilno pravno popravi. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi. Je prejemnik socialne podpore, zato prosi sodišče za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Ima zdravstvene težave in jemlje tablete. Dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, bo vsaka odločba, sklep ali sodba nepravilna, ker ne bo temeljila na zakoniti pravni podlagi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in razlogih, ki narekujejo odločbo, s katero je bila tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. P 3647/2009 zaradi plačila odškodnine, zavrnjena. Vztraja pri izdani odločbi in v izogib ponavljanju dejstev in okoliščin, ugotovljenih v postopku, sodišču predlaga, da tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se strinja z razlogi za to oceno, ki jih tožena stranka navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bila odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP kot neutemeljeno zavrne, pravilna.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju : ZUS-1), tožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče tožniku še pojasnjuje, da se na podlagi 4. odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08) v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, sodna taksa ne plača, kar pomeni, da je tožnik v obravnavani sporni zadevi oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu in zato sodišče o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo posebej.