Jedro

Iz zakonskih določb izhaja, da je preverjanje zakonskih pogojev za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe v pristojnosti Agencije, na skupščini pa je potrebno predhodno sprejeti sklep o spremembi dejavnosti. Zato delničarji sklepa skupščine o spremembi dejavnosti ne morejo izpodbijati z razlogom, da ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 143a. člena ZISDU, ki se nanaša na strukturo naložb pooblaščene investicijske družbe.

Izrek

1. Revizija se zavrne.

2. Revidentki sta dolžni povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 610,39 EUR v roku 15 dni, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Tožniki so dne 29.01.2004 vložili tožbo na ugotovitev ničnosti oziroma podredno zaradi izpodbijanja sklepov skupščine tožene stranke, na podlagi katerih je prišlo do preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe v redno delniško družbo.

2. Okrožno sodišče v Murski Soboti je zavrnilo tako primarni, kakor tudi podrejeni tožbeni zahtevek. Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in izpodbijano sodbo potrdilo.

Relevantno dejansko stanje 3. Na skupščini tožene stranke dne 29.12.2003 je bil med drugim sprejet sklep o preoblikovanju pooblaščene investicijske družbe v redno delniško družbo oziroma o spremembi dejavnosti. Tožniki so kot delničarji na skupščini glasovali proti preoblikovanju, kljub temu pa je bil sklep sprejet z rezultatom 3.605.826 glasov za ter 1.800 proti. Tožena stranka je za tem pridobila tudi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) za preoblikovanje v redno delniško družbo P. d.d..

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 4. Od prvotno treh tožnikov sta revizijo vložila le prvi in drugi navedeni. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbijata iz vseh revizijskih razlogov, določenih v prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami – ZPP). Vrhovnemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno pa razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrne v novo sojenje.

5. Tožeča stranka navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, tako ni pridobilo odločb Agencije iz podobnih primerov, ni zaslišalo predsednika strokovnega sveta Agencije, M. J., ter ni zaslišalo predstavnika tožeče stranke, D. P. Sodišče druge stopnje se po mnenju tožeče stranke ni opredelilo do pritožbenih navedb glede kršitve pravice do obveščenosti in naj ne bi obrazložilo stališča, da ničnosti skupščinskih sklepov iz razloga iz 2. alineje 359. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS, št. 30/93 s spremembami – ZGD) ni mogoče uveljavljati po vpisu v sodni register.

6. Tožeča stranka meni, da sklep skupščine k prvi točki dnevnega reda ni bil sprejet v skladu s predpisi, zato naj bi bili nepravilno izvoljeni organi skupščine. Tudi sicer naj tožena stranka ne bi izpolnjevala pogojev za preoblikovanje, saj naj bi bile njene naložbe neusklajene s tretjim odstavkom 140. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur. list RS, št. 6/1994 s spremembami – ZISDU). Na skupščini naj bi bila kršena pravica do obveščenosti tožnikov, saj naj jim ne bi bili posredovani podatki o strukturi naložb tožene stranke, kar pa naj bi bilo odločilno za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za preoblikovanje.

7. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Razlogi za zavrnitev revizije 8. Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokazov za pridobitev odločb Agencije in zaslišanje predsednika njenega strokovnega sveta ustrezno obrazložilo, in sicer, da odločitve Agencije v drugih zadevah, z različnim dejanskim stanjem ne bi mogle vplivati na odločitev v obravnavani zadevi. Sodišče namreč ni dolžno izvesti dokazov, ki po njegovi pravni presoji niso relevantni (drugi odstavek 287. člena ZPP). Zaslišanje D. P. je tožeča stranka v tožbi predlagala pogojno, s pristavkom „po potrebi“. V nadaljnji vlogi z dne 13.04.2004 pa je bilo predlagano „zaslišanje predstavnikov tožečih strank“ v zvezi z ugotavljanjem vrednosti spornega predmeta. Ker se v postopku vrednost spornega predmeta ni ugotavljala, potreba po zaslišanju D. P. pa ni bila izkazana, sodišču spornih dokazov ni bilo treba izvesti.

9. Pritožbene navedbe glede pravice do obveščenosti so ponovitev navedb iz dotedanjega postopka in je nanje odgovorilo že sodišče prve stopnje. Iz obrazložitve sodišča druge stopnje dovolj jasno izhaja, da pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, zato ni mogoče govoriti o kršitvi načela kontradiktornosti, niti o kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. V notarskem zapisniku s seje skupščine tožene stranke je izrecno navedeno, da je bil na skupščini izvoljen predsednik skupščine, preštevalec glasov in določen notar, kar je bila prva točka dnevnega reda. Sklep je bil sprejet soglasno, na podlagi javnega glasovanja, z dvigom rok. Na koncu notarskega zapisnika je navedeno, da je vse sprejete sklepe razglasil predsednik skupščine, notar pa potrdil. Tako so bile spoštovane vse obličnostne zahteve iz 292. člena ZGD. Ne glede na to, da omenjeni sklep v notarskem zapisniku ni številčno posebej označen oziroma naslovljen, ni nikakršnega dvoma, da je bil ustrezno sprejet in da so bili organi skupščine pravilno izvoljeni. V zvezi obličnostno zahtevo po potrditvi skupščinskih sklepov, se je sodišče druge stopnje pravilno sklicevalo tudi na določbo prvega odstavka 360. člena ZGD, po kateri ničnosti skupščinskega sklepa iz razloga iz 2. alineje 359. člena ZGD ni več mogoče uveljavljati po tem, ko je bil sklep vpisan v register. Drugačno stališče sicer izhaja iz sodne odločbe VSK I Cpg 335/2001, na katero se sklicuje revizija, vendar je bil v navedeni zadevi uporabljen ZGD pred spremembo z novelo ZGD-F (Ur. l. RS št. 45/2001), ki je celovito posegla v ureditev ničnosti in izpodbojnosti. Zato v obravnavani zadevi sodna praksa iz časa pred uveljavitvijo ZGD-F ne more biti relevantna.

11. Tožena stranka, kot pooblaščena investicijska družba, se je skladno s prvim in tretjim odstavkom 33. člena Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Ur. l. RS št. 50/1999 s spremembami – ZPSPID) preoblikovala v redno delniško družbo. Preoblikovanje ureja 143a. člen ZISDU, kjer je kot eden izmed zahtevanih pogojev naveden tudi sklep skupščine pooblaščene investicijske družbe o spremembi dejavnosti. Takšen sklep je bil z ustrezno večino sprejet na skupščini tožene stranke dne 29.12.2003. Družba mora pred vpisom spremembe dejavnosti v sodni register pridobiti še dovoljenje Agencije za preoblikovanje (tretji odstavek 143a. člena ZISDU). Agencija ob tem preverja, če so izpolnjeni vsi pogoji (četrti odstavek 143a. člena ZISDU).

12. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je preverjanje zakonskih pogojev za preoblikovanje v pristojnosti Agencije, na skupščini pa je potrebno predhodno sprejeti sklep o spremembi dejavnosti. Zato delničarji sklepa skupščine o spremembi dejavnosti ne morejo izpodbijati z razlogom, da ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 143a. člena ZISDU, ki se nanaša na strukturo naložb pooblaščene investicijske družbe. (Pogoj glede strukture naložb za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe namreč ureja 1. točka prvega odstavka 143a. člena ZISDU in ne prvi odstavek 140. člen ZISDU, na katerega se sklicujeta revidentki). Agencija je v svoji odločbi, s katero je toženi stranki izdala dovoljenje za preoblikovanje, ugotovila, da so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji, torej tudi pogoj glede strukture naložb. Pri tem pa je treba poudariti, da tudi v kolikor tožena stranka tega pogoja ne bi izpolnjevala, to ne bi pomenilo, da je skupščinski sklep o spremembi dejavnosti v nasprotju z zakonom in zato ničen ali izpodbojen.

13. Glede pravice do obveščenosti delničarjev prvi odstavek 293. člena ZGD določa, da mora uprava na skupščini dati delničarjem zanesljive informacije o zadevah družbe, če so potrebne za presojo predmeta dnevnega reda. Tožeča stranka je zahtevala podatke o strukturi naložb tožene stranke, kar glede na ugotovitve iz prejšnjega odstavka ni neposredno potrebna informacija za sprejem sklepa o spremembi dejavnosti družbe. Kljub temu pa sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da so bili zahtevani podatki tožeči stranki na skupščini posredovani. Revizijske navedbe, ki izpodbijajo dokazno oceno, pa predstavljajo v reviziji nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

14. Izpodbijani sklepi skupščine tožene stranke torej niso nični niti izpodbojni.

15. Uveljavljani revizijski razlogi glede na navedeno niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), zato je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP). Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.