Jedro

Če izvršilno sodišče ustavi izvršbo v primeru neuspešne prodaje nepremičnine na prodajnih narokih, upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zaznamovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, vendar pa med to izjemo konkretna situacija (ko je izvršilno sodišče izvršbo ustavilo, ker upnik v določenem roku ni položil predujma za izvršilne stroške, ki bodo nastali zaradi cenitve nepremičnine) ne spada.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o izbrisu zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe izbrisa vknjižene hipoteke upnika, pri dolžniku solastnem deležu na nepremičninah: parc. št. 1096/2, 1100/2, 1100/3, 1100/4, 1107/2, 1107/3, 1108, 1109, 1110, 1111, 1112/1, 1113/1, 1113/2, 239.S in 240.S, vse vpisane pri vl. št. 244 k.o. Z., ki so last dolžnika V. S., Č. ... (v z.k. vpisan z naslovom P. ) do ½ od celote.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor upnika z dne 15.12.2009 zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep o vpisu Dn. št. 5723/2009, z dne 2.12.2009. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo upnik. Sklep izpodbija iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa spregledalo, da niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 90. člena ZZK-1. Izvršba namreč ni bila ustavljena zaradi umika predloga za izvršbo, niti ni bil sklep o izvršbi razveljavljen oziroma spremenjen tako, da bi bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen. Iz 90. člena ZZK-1 jasno izhaja, da zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke po tem členu le v primeru, če je bila izvršba ustavljena zaradi umika predloga za izvršbo, ali je bil sklep o izvršbi razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen. Ker se 3. odstavek 90. člena ZZK-1 izrecno sklicuje na 1. odstavek, je le v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe po 1. odstavku 90. člena ZZK-1, mogoče po uradni dolžnosti izbrisati hipoteko. Ker v predmetnem postopku niso izpolnjeni pogoji za izbris hipoteke po 90. členu ZZK-1, je sklep sodišča napačen. Sodišče je s svojo odločitvijo kršilo tudi 148. člen ZZK-1. Le-ta v 2. točki 1. odstavka določa, da zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini drugih lastnosti ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa z listino, ki so podlaga za vpis. Ker sklepa opr. št. In 98/2009, z dne 13.7.2009 in 22.10.2009 ne ustrezata pogojem iz 90. člena ZZK-1, sodišče ne bi smelo vknjižiti izbrisa vknjižene hipoteke. Predlaga, da se sklep z dne 23.2.2010 spremeni tako, da se ugovoru z dne 15.12.2009 ugodi in sklep z dne 2.12.2009 razveljavi v 2. točki izreka, torej v delu, ki določa izbris vknjiženja hipoteke.

Pritožba ni utemeljena.

90. člen ZZK-1 res določa, da zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke po tem členu le v primeru, če je bila izvršba ustavljena zaradi umika predloga za izvršbo, ali je bil sklep o izvršbi razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen. Določba 3. odstavka istega člena pa določa, da se po uradni dolžnosti izbriše hipoteka v primerih iz 1. odstavka istega člena. Stroga oziroma ozka jezikovna razlaga navedenih zakonskih določb tako sicer res dopušča razlago, da ni mogoč izbris hipoteke po uradni dolžnosti tudi v primerih, kakršen je predmetni, ko je bil izpodbijani sklep izdan na podlagi sklepa izvršilnega sodišča (Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. In 98/2009, z dne 13.7.2009), s katerim je bila izvršba na nepremičnine ustavljena in odrejen izbris zaznambe sklepa o izvršbi in sicer zato, ker upnik v določenem roku ni položil predujma za izvršilne stroške, ki bodo nastali zaradi cenitve nepremičnine. Vendar pa diametralno nasprotno stališče izhaja iz drugih razlagalnih metod, katere je v konkretnem primeru treba uporabiti (3. odstavek 2. člena Zakona o sodiščih; ZS). Tako v prvi vrsti pride v poštev sistematična razlaga. V skladu z določbo 2. odstavka 120. člena ZZK-1 se namreč v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku. V določbi 1. odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pa je določeno, da kadar sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza, se šteje, da je predlog umaknil. Uzakonjena je torej domneva o umiku predloga tudi v primerih, kakršen je konkretni. To pa posledično pomeni, da je treba na podlagi zakonske analogije citirano določbo 90. člena ZZK-1 razlagati širše. In sicer tako, da velja ta določba tudi v primerih, ko je prišlo do umika predloga za izvršbo zaradi z zakonom uzakonjene sankcije kot posledice upnikove opustitve dolžnega ravnanja in ne do umika predloga za izvršbo na podlagi izrecno izražene upnikove volje. Gre za bistveno podobnost primerov v takšni meri, da z zakonom neurejeni primer glede na bistvene lastnosti sovpada z urejenim primerom (glej o tem tudi v teoriji - dr. Marija Pavčnik.: „Argumentacija v pravu“, stran 136, Cankarjeva založba 2004). Takšno razlago podpira tudi nadaljnja sistematična argumentacija, ki sloni na presoji tistih določb ZIZ, ki urejajo učinke ustavitve izvršbe. V skladu z določbo 2. odstavka 76. člena ZIZ namreč v primeru, ko sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, v kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Med opravljena izvršilna dejanja pa spada tudi zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi s posledično vknjižbo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini (glej določbi 167. člena in 2. odstavka 170. člena ZIZ). Zakon določa izjemo od tega pravila (glej določbo 4. odstavka 194. člena ZIZ), po kateri izvršilno sodišče ustavi izvršbo v primeru neuspešne prodaje nepremičnine na prodajnih narokih, vendar pa v tem primeru upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zaznamovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, vendar pa med to izjemo konkretna situacija ne spada.

Ker se upnik tudi še v pritožbi sklicuje na določbo 148. člena ZZK-1, pa mu je treba pojasniti, da predstavlja izbris vknjižbe hipoteke v smislu 90. člena ZZK-1 nujno procesno posledico izbrisa zaznambe sklepa o izvršbi in zato zemljiškoknjižno sodišče ne potrebuje ustreznega sklepa izvršilnega sodišča, v katerem bi mu to naložilo tudi izbris hipoteke (glej pravilne razloge sodišča prve stopnje).

Pritožba torej ni utemeljena in jo je treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP).

Odločitev o dovolitvi izbrisa zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi izbrisa zaznambe sklepa o izvršbi in zaznambe vknjižbe hipoteke temelji na določbi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.