Jedro

V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv nesporno poslan na elektronski naslov odvetniške pisarne in ne v varni elektronski predal in torej neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča ni podlage za odločitev, da se pritožba zavrže.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 610-4448/2016-43 (10-510-09) z dne 25. 8. 2017 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije zavrgla pritožbo tožnika zoper odločbo št. DT 0610-4448/2016-34 (10-510-09) z dne 5. 5. 2017. Iz obrazložitve sledi, da je pritožba nepopolna, ker je nepodpisana in brez vsebine - vidna je le njena prva stran, vse ostale (17) strani pa so prazne, saj je na vsaki od njih navedena le številka strani. Tožnik je bil o pomanjkljivosti pritožbe obveščen po telefonu dne 21. 8. 2017 in hkrati pozvan k njeni dopolnitvi oziroma popravi. K popravi pritožbe v roku do 22. 8. 2017 je bil tožnik oziroma njegov pooblaščenec pozvan tudi z dopisom z dne 21. 8. 2017, ki je bil isti dan (21. 8. 2017) dostavljen na elektronski naslov pooblaščenca skladno z napotkom osebe, ki je v odvetniški pisarni sprejela telefonski klic. Tožnik pritožbe ni popravil. Davčni organ zato ugotavlja, da pritožba tudi po pozivu ostaja nepopolna - nima bistvenih sestavin, ki so prepisane v 66. in drugem odstavku 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zato se kot takšna zavrže na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

2. Ministrstvo za finance je z odločbo DT-499-05-146/2017-2 z dne 8. 11. 2018 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in pritrdilo oceni prvostopenjskega organa, da je postopanje tožnikovega pooblaščenca, ki je zadnji dan pritožbenega roka davčnemu organu poslal vsebinsko prazno pritožbo, mogoče označiti kot nedopusten poizkus podaljševanja zakonsko določenega prekluzivnega roka za vložitev pritožbe. Kljub temu, da je pritožba vloga, te pa je v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP mogoče dopolnjevati, ZUP vsebuje specialne določbe, ki se nanašajo zgolj na pritožbo, in iz katerih izhaja, da pritožbe po poteku pritožbenega roka ni mogoče dopolnjevati. Zelo jasna je tudi praksa Vrhovnega sodišča, ki meni, da naj se upravni organ do pritožbenih navedb, podanih po poteku prekluzivnega roka, ne opredeljuje (npr. sodba X Ips 505/2006 in sodba X Ips 1678/2006) in je pritožbo mogoče dopolnjevati zgolj v času, dokler pritožbeni rok ni potekel, ne glede na razlog. Pozivanje tožnika k dopolnitvi pritožbe v konkretni zadevi je bilo tako lahko namenjeno zgolj in le morebitni odpravi pomanjkljivosti pri oddaji pritožbe v smislu izpustitve besedila pritožbe, ne pa nedopustnemu podaljševanju roka. V korist tožnika je bil le-ta pozvan k takojšnji dopolnitvi pritožbe v smislu pravilnega posredovanja pritožbe. Iz določb ZUP-a bi bila v obravnavani zadevi pomanjkljivost pritožbe lahko le v tem, da besedilo pritožbe pomotoma ni bilo posredovano, ni pa vsebine pritožbenih navedb mogoče dopolnjevati z naknadno sestavljeno vsebino pritožbenih navedb in to po poteku roka za vložitev pritožbe. Ker je davčni organ poziv za dopolnitev vloge tožniku vročal po elektronski poti na elektronski naslov pooblaščenca, na katerega je bil napoten s strani njegove Odvetniške pisarne, mu po mnenju pritožbenega organa tudi ni mogoče očitati napačnega vročanja v smislu določb 83. člena ZUP. Ključno za odločitev v zadevi pa je, da tožnik v zakonsko določenem roku za vložitev pritožbe pritožbenih navedb ni podal, vsebinsko dopolnjevanje pritožbe pa po izteku roka za vložitev pritožbe ni več možno in je zato davčni organ z zavrženjem pritožbe, ki je zaradi pomanjkljivosti ni mogoče vsebinsko obravnavati in presojati, postopal pravilno.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja, zato v tožbi ponovi argumente, ki jih je navedel že v pritožbi in dodaja argumente, ki se nanašajo na stališča drugostopenjskega organa. Pritožba zoper odmerno odločbo je bila vložena pravočasno. V zvezi z njo je bil tožnik pozvan na odpravo pomanjkljivosti, vendar mu poziv ni bil vročen skladno z ZUP. Pooblaščenka tožnika je postopanje FURS v zvezi z vročanjem (s telefonskim klicem snažilke in s pošiljanjem dopisa na navaden elektronski naslov – brez soglasja pooblaščenca) lahko upravičeno jemala kot neresno, saj zadev, ki ji niso vročane uradno in skladno z zakonom, sploh ne obravnava. Pogoji za vročenje po drugem odstavku 83. člena ZUP evidentno niso bili izpolnjeni, s tem pa tudi ni bila (pravilno) opravljena vročitev. Na to je pooblaščenka tožnika davčni organ opozorila z dopisom z dne 25. 8. 2017 in hkrati zaprosila tudi za primerno podaljšanje roka na odpravo pomanjkljivosti pritožbe. Zaradi napačne vročitve poziva, rok za dopolnitev tožnikove pritožbe zoper odmerno odločbo ni iztekel oziroma sploh ni pričel teči. Telefonski poziv za odpravo pomanjkljivosti ni skladen z drugim odstavkom 67. člena ZUP, po katerem se za odpravo pomanjkljivosti izrecno določa oblika dopisa, ki mora biti stranki vročen na predpisan način. Določba 238. člena ZUP ne more biti relevantna podlaga izpodbijani odločitvi. Upoštevna bo lahko šele v primeru, če tožnik pritožbe ne bo dopolnil v danem roku po odločitvi o njegovi prošnji za podaljšanje roka, ki jo je vložil na dan seznanitve s pozivom na dopolnitev, dne 25. 8. 2017, skupaj z opozorilom na napačno vročanje, katere vsebino v celoti ponovi. Na navedeno vlogo organ ni odgovoril in o podajšanju roka sploh ni vsebinsko odločil, zaradi česar je rok za dopolnitev pritožbe še vedno odprt in posledično pogoji za odločanje o pritožbi zoper odmerno odločbo niso izpolnjeni.

4. Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijani sklep v zvezi z odločbo o pritožbi razveljavi (op. sodišča pravilno: odpravi) in zadevo vrne prvostopnemu organu v nov postopek, ugotovi, da je bil poziv tožniku na dopolnitev pritožbe vročan neskladno z ZUP, toženi stranki pa naloži, da tožniku v roku 15 dni povrne vse priglašene pritožbene stroške in stroške te tožbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba je utemeljena.

7. Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Podatki, ki jih mora obvezno vsebovati vsaka vloga, so določeni v prvem odstavku 66. člena ZUP. Poleg obveznih splošnih podatkov mora po drugem odstavku tega člena vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih kot obvezne določa zakon. Tako mora biti po drugem odstavku 238. člena ZUP v pritožbi, poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, navedena še odločba, ki se izpodbija, označen organ, ki jo je izdal, ter njena številka in datum, pritožnik pa mora navesti tudi razlog, zakaj izpodbija odločbo1. Če pritožnik v njej ne navede ali odločbo izpodbija v celoti ali le deloma in v katerem pogledu z njo ni zadovoljen, je pritožba pomanjkljiva. S takšno pritožbo organ postopa po pravilih, ki so za odpravo pomanjkljivosti vloge določena v 67. členu ZUP. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je skladno s prvim odstavkom tega člena samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Poziv se stranki pošlje ali izroči v pisni obliki (v obliki dopisa). Po drugem odstavku tega člena se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Pri vlogah, vezanih na rok, se ne glede na navedeno šteje, da je vloga pravočasna, če je sicer pravočasno vložena vloga nepopolna ali nerazumljiva, vložnik pa pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba (peti odstavek 68. člena ZUP). Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ vlogo zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba (drugi odstavek 67. člena ZUP). Vse navedeno po presoji sodišča velja tudi za odpravo pomanjkljivosti pritožbe, ki je bila ugotovljena v obravnavani zadevi. Sodišče se sicer strinja s stališčem pritožbenega organa, da je pritožbene navedbe mogoče dopolnjevati le do poteka roka za vložitev pritožbe, vendar pa navedeno stališče ne preprečuje dopolnitve pritožbe s predpisanimi sestavinami po pozivu organa in s tem tudi ne odprave pomanjkljivosti, ki se s sklicevanjem na 66. in 238. člen ZUP ugotavljajo v izpodbijanem sklepu.

8. Zato je po presoji sodišča za odločitev v zadevi ključno, ali je organ postopal skladno s 67. členom ZUP. Tožnik je bil skladno s tem členom k odpravi pomanjkljivosti pozvan pisno (z dopisom). Predhodni telefonski poziv za odpravo napak, je glede na zakonsko ureditev, ki velja po noveli ZUP-C, lahko relevanten le za presojo pravilnosti vročanja dopisa, ki je bil tožniku poslan na njegov elektronski naslov. Davčni organ je bil namreč v telefonskem pogovoru napoten na vročanje poziva po elektronski poti, na elektronski naslov pooblaščenca, kar po presoji pritožbenega organa pomeni tudi verjetnost, da ima Odvetniška družba zagotovljen varen elektronski predal. Fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti se po določbi 91. člena ZUP praviloma vroča po elektronski poti v varni elektronski predal po 86. členu tega zakona. Če nima varnega elektronskega predala, pa se jim dokumenti na predpisan način vročajo fizično. Skladno z drugim odstavkom 83. člena organ vroča po elektronski poti (med drugim) tudi, če lahko sam zanesljivo ugotovi, da ima naslovnik varen elektronski predal. Kdaj se šteje, da je naslov varnega elektronskega predala zanesljivo ugotovljen, je določeno v četrtem odstavku tega člena. V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv nesporno poslan na elektronski naslov odvetniške pisarne in ne v varni elektronski predal in torej neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča ni podlage za odločitev, da se pritožba zavrže. 9. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo organ skladno s stališči te sodbe ponovno preizkusil ali pritožba v prejeti obliki vsebuje vse obvezne sestavine po 66. in 238. členu ZUP in v primeru ugotovljene pomanjkljivosti tožnika z opozorilom na posledice, (ponovno) pozval, da ugotovljene pomanjkljivosti v danem roku odpravi.

10. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

11. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1. Podlaga za odločanje na seji je v določbi prve alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 1 Prim. Kerševan v Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor/Erik Kerševan,Vilko Androjna – 2., spremenjena in dopolnjena izd. - Ljubljana:IUS Software, GV Založba, 2017, stran 377