Jedro

Tožnik se je med prestajanjem zaporne kazni v zavodu prostovoljno odločil za igranje nogometa, pri čemer njegova neudeležba ne bi imela nobenih negativnih posledic oziroma vpliva na dolžino zaporne kazni; ker tudi ni zatrjeval morebitnih kršitev pravil med samim igranjem ni protipravnosti ravnanja zavoda in s tem odškodninske odgovornosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 11.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila in odločilo, da je tožnik v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe dolžan povrniti toženki 1.047,00 EUR, stranskemu intervenientu pa 872,50 EUR pravdnih stroškov, obema v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik je zoper sodbo vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge, zmotno ugotovitev dejanskega stanja, bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter napačno uporabo materialnega prava. Navaja, da je z zavarovalno pogodbo med Ministrstvom za pravosodje in toženko krita kakršnakoli škoda zaradi poškodb zapornikov med prestajanjem zaporne kazni. Njegova udeležba na nogometni tekmi, kjer si je poškodoval palec leve roke, ni bila prostovoljna, v primeru, da bi odklonil udeležbo na tekmi, ne bi imel določenih ugodnosti, ki so jih deležni zaporniki. Glede na to meni, da je podana vzročna zveza med dejavnostjo zavoda in nastalo škodo. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni ter tožbenemu zahtevku ugodi in naloži vse pravdne stroške v plačilo toženki.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v okviru trditvene in dokazne podlage pravdnih strank pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa tudi ni bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) (1). Razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče v celoti sprejema, glede na pritožbene trditve pa še dodaja:

6. Tožniku je bila dana možnost vključitve v nogometno ligo v okviru športno reaktivnih dejavnosti, in sicer v skladu s 16. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Tožnik se je za takšno športno udejstvovanje odločil sam, prostovoljno, tako kot je to tudi jasno izpovedal, ko je bil zaslišan. Priča M. J. je potrdil, da zaradi neudeležbe pri športnih aktivnostih ne pride do negativnih posledic, prav tako nima nobenega vpliva (niti neposrednega niti posrednega) na dolžino zaporne kazni. Sicer pa je glede poškodb pri športu, konkretno pri nogometu, splošno sprejeto stališče, da ni podana protipravnost, če se je igra odvijala v skladu s pravili. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila vsem tekmovalcem posredovana pravila igre, konkretnih trditev v zvezi z morebitnimi kršitvami, pa tožnik niti ni zatrjeval. Kot rečeno je bila odločitev tožnika o igranju prostovoljna. Tisti, ki privoli v igranje nogometa, sprejme rizike poškodb, ki iz te športne aktivnosti izvirajo (2). Poškodba, ki ne presega normalnega tveganja pri igranju nogometa, bremeni le tistega, ki se s tem športom ukvarja (3). Tožnik tako ni dokazal nedopustnega škodnega ravnanja zavoda (4) in s tem elementa protipravnosti kot enega izmed predpostavk za obstoj oškodninskega delikta. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito tožbeni zahtevek zoper toženko – zavarovalnico, pri kateri je imela Republika Slovenija zavarovano odgovornost (5), zavrnilo (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika – OZ, prvi odstavek 140. člena OZ; krovna pogodba sklenjena med Republiko Slovenijo in zavarovalnico z dne 22.7.2009 – priloga B2).

7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

8. Ker s pritožbo ni uspel, tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo k odločitvi pritožbenega sodišča ni pripomogel, ne gre za potrebne pravdne stroške, zato svoje stroške pritožbe tudi toženka nosi sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) Konkretnih tovrstnih kršitev pritožba ne uveljavlja.

(2) Primerjaj npr. sodbo VS RS II Ips 571/2006

(3) Primerjaj npr. sodbo VS RS II Ips 84/2003

(4) Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni.

(5) Toženka in RS imata sklenjeno zavarovanje za odgovornost RS in ne nezgodno zavarovanje.