Jedro

Po določilu prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Stroške priče mora kriti stranka, ki izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem predlaga. Ker so v obravnavani zadevi priči s pristopom na narok stroški nastali, je očitno, da obvestila sodišča o nepotrebnosti udeležbe na naroku s strani delodajalca ni prejela. Čeprav ZPP v 134. členu dopušča možnost, da se policijskim uslužbencem vročajo pošiljke neposredno po predstojniku, pa to ne pomeni, da priča, ki takšnega obvestila predstojnika ni prejela (zaradi letnega dopusta, in ker je bilo vročeno dan pred narokom z napačnim datumom), do plačila nastalih stroškov ne bi bila upravičena. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in samo odločilo o višini stroškov, ki jih mora tožnica kot predlagateljica dokaza priči povrniti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se glasi: "Tožeča stranka Zavarovalnica X., d. d., je dolžna v roku 8 dni priči R. M., ..., plačati znesek 9,59 EUR."

II. Tožeča stranka je dolžna priči R. M. povrniti pritožbene stroške v višini 33 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog priče R. M. za povrnitev potnih stroškov za pristop na narok 15. 11. 2019 zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo priča R. M. Opozarja, da je sodišče šele 14. 11. 2019 preko Policijske postaje Grosuplje podalo obvestilo o preklicu obravnave, ki je imelo zapisan napačni datum naroka, in sicer 14. 11. 2019 in ne 15. 11. 2019. Ker je bil na dopustu, mu delodajalec preklica ni vročil, zato je na narok pristopil, kot je bil povabljen. Meni, da je sodišče bistveno kršilo določbe postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ter vztraja pri povrnitvi nastalih potnih stroškov, skupaj s pritožbenimi stroški.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče na predlog tožnice priči R. M., sicer policistu, po določilu 134. člena ZPP dan pred razpisanim narokom vročilo obvestilo, da njegovo zaslišanje ne bo potrebno. Priča utemeljeno opozarja, da je obvestilo, ki je bilo posredovano delodajalcu, vsebovalo napačen datum naroka, in sicer 14. in ne 15. 11. 2019. Dodaja še, da je bil v tistem času na letnem dopustu, zato mu delodajalec obvestila ni izročil ter so mu s pristopom na narok nastali stroški.

5. Po določilu prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Stroške priče mora kriti stranka, ki izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem predlaga. Ker so v obravnavani zadevi priči s pristopom na narok stroški nastali, je očitno, da obvestila sodišča o nepotrebnosti udeležbe na naroku s strani delodajalca ni prejela. Čeprav ZPP v 134. členu dopušča možnost, da se policijskim uslužbencem vročajo pošiljke neposredno po predstojniku, pa to ne pomeni, da priča, ki takšnega obvestila predstojnika ni prejela (zaradi letnega dopusta, in ker je bilo vročeno dan pred narokom z napačnim datumom), do plačila nastalih stroškov ne bi bila upravičena. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in samo odločilo o višini stroškov, ki jih mora tožnica kot predlagateljica dokaza priči povrniti.

6. Priča je predlagala povrnitev stroškov v zvezi s pristopom na narok v obsegu kilometrine za 47 kilometrov v eno smer. Pritožbeno sodišče je preverilo razdaljo od bivališča priče v L., do Okrajnega sodišča v Grosupljem in ugotovilo, da je priča pravilno zatrjevala razdaljo 47 kilometrov, v obe smeri torej 94 kilometrov. Povrnitev stroškov priči ureja Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v 9. členu določa, da se stroški za prevožene kilometre povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo. Glede na dejstvo, da ni neposredne potne povezave med prebivališčem priče in sodiščem, je slednja potne stroške v višini kilometrine pravilno priglasila. Ti stroški se po četrtem odstavku 9. člena citiranega pravilnika obračunavajo v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Višje sodišče je pridobilo podatke o ceni kilometrine v obdobju razpisanega naroka, v višini 8 % cene bencina, in ugotovilo, da je ta znašala 0,10208 EUR po kilometru. Za 94 kilometrov tako priči pripada kilometrina v višini 9,59 EUR. Ta strošek je priči dolžna povrniti tožnica, ki je dokaz predlagala, in sicer v roku osmih dni, kot to določa tretji odstavek 242. člena ZPP. V tej smeri je sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

7. Ker je pritožnik s pritožbo uspel, mu je tožnica dolžna povrniti njegove pritožbene stroške, ki zajemajo stroške plačila sodne takse v višini 33 EUR. Pravna podlaga za povračilo teh stroškov je v smiselni uporabi prvega odstavka 156. v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP.