Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da predlog za nadomestitev pripora s hišnim priporom po vsebini logično predstavlja predvsem predlog za odpravo pripora (torej oceno, da pripor ni več neogibno potreben), kakor tudi predlog za odreditev hišnega pripora. Po določbi VI. odst. 199 a čl. ZKP se glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave hišnega pripora, smiselno opravljajo določbe tega zakona o priporu. Vprašanje (ne) dovoljenosti pritožbe zoper sklep senata, s katerim le ta zavrne predlog za odreditev ali odpravo pripora po vloženi obtožnici, rešuje določba IV. odst. 207. čl. ZKP (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 18. in 19.6. 1996) ter je zato sklicevanje pritožnikov o dovoljenosti pritožbe po določbi I. odst. 399. čl. ZKP, neutemeljeno.

Izrek

Pritožba zagovornikov obtoženega H.B. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje, na podlagi določbe IV. odst. 207. čl. ZKP, zavrglo pritožbo obtoženčevih zagovornikov zoper sklep senata sodišča prve stopnje z dne 18.10.1999. Zoper sklep so se obtoženčevi zagovorniki iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka (II. odst. 371. čl. ZKP) pritožili ter predlagali, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določbe II. odst. 207. čl. ZKP je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ks 1032/99 in 1056/99 z dne 5.10.1999 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Kp 359/99 z dne 20.10.1999 zoper obtoženega H.B. pripor iz pripornega razloga po 1. točki I. odst. 201. čl. ZKP podaljšan.

Na glavni obravnavi 18.10.1999 je senat sodišča prve stopnje s sklepom opr. št. I K 359/99 zavrnil predlog obtoženčevih zagovornikov za nadomestitev pripora s hišnim priporom. Pritožbo obtoženčevih zagovornikov zoper navedeni sklep pa je predsednik senata sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom opr. št. I K 359/99 z dne 22.10.1999 zavrgel kot nedovoljeno.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa in navedb obtoženčevih zagovornikov v obtožbi sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno, opirajoč se na določbo IV. odst. 207. čl. ZKP, pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrglo kot nedovoljeno ter tako ni podana v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz II. odst. 371. čl. ZKP. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da predlog za nadomestitev pripora s hišnim priporom po vsebini logično predstavja predvsem predlog za odpravo pripora (torej oceno, da pripor ni več neogibno potreben), kakor tudi predlog za odreditev hišnega pripora. Po določbi VI. odst. 199 a čl. ZKP se glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave hišnega pripora, smiselno uporabljajo določbe tega zakona o priporu. Vprašanje (ne) dovoljenosti pritožbe zoper sklep senata, s katerim le ta zavrne predlog za odreditev ali odpravo pripora po vloženi obtožnici, rešuje določba IV. odst. 207. čl. ZKP (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 18. in 19.6. 1996) ter je zato sklicevanje pritožnikov o dovoljenosti pritožbe po določbi I. odst. 399. čl. ZKP, neutemeljeno.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno (III. odst. 402. čl. ZKP).