Jedro

Ker je bil tožnik pri družbi M. d.o.o. v delovnem razmerju za določen čas do prenehanja pogodbe o upravljanju bencinskega servisa, na dan prenosa dejavnosti bencinskega servisa na drugo toženo stranko ni bil več v delovnem razmerju pri družbi M. d.o.o., kolikor je bilo to delovno razmerje pogojeno s pogodbenim upravljanjem bencinskega servisa. Zato na dan prenosa njegove pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi v smislu določb 1. in 6. odstavka 73. člena ZDR lahko prešle na drugo toženo stranko, to je na novega prevzemnika, pri družbi M. d.o.o. niso več obstojale.

Izrek

Revizijama toženih strank se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri drugotoženi stranki na delovnem mestu poslovodje bencinskega servisa od 1.7.2005 dalje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, vključno s plačilom plače v mesečnem bruto znesku 342.482,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravico do vrnitve na delo. Zavrnilo je tudi enak podredni zahtevek, ki ga je tožnik naslovil na prvo toženo stranko in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožniku dne 31.3.2001 prenehalo delovno razmerje pri prvotoženi stranki na podlagi pisnega sporazuma, da je s 1.4.2001 pogodbeno prevzel upravljanje bencinskega servisa prve tožene stranke, da je bila za upravljanje tega bencinskega servisa ustanovljena družba M. d.o.o., pri kateri je tožnik opravljal funkcijo pomočnika direktorice in hkrati vodil poslovanje bencinskega servisa ter pri kateri je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer za čas od 1.4.2001 do poteka pogodbe o upravljanju bencinskega servisa. Pogodba o upravljanju bencinskega servisa z družbo M. d.o.o. je potekla, ko je bila s 1.7.2005 sklenjena pogodba o upravljanju bencinskega servisa z drugo toženo stranko. Ob pogodbenem prevzemu bencinskega servisa je drugotoženka prevzela na delo delavca, ki sta do leta 2001 delala na tem bencinskem servisu kot delavca prvotožene stranke in sta nato na podlagi pogodbenega prevzema upravljanja bencinskega servisa prešla na delo k družbi M. d.o.o.. Tožnika pa se ni zavezala in ni bila dolžna prevzeti na delo.

Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu primarnemu zahtevku v razmerju do drugotožene stranke ugodilo, čeprav je v obrazložitvi sodbe sicer soglašalo z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je bil tožnik tudi ob takih dejanskih ugotovitvah na podlagi določb 1. in 6. odstavka 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/02) in določb Direktive 2001/23 ES o zbliževanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (v nadaljevanju: Direktiva ES) glede na pogodbeni prevzem dejavnosti bencinskega servisa s 1.7.2005 kot poslovodja tega servisa upravičen do prehoda k prevzemniku, to je drugotoženi stranki.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlagata toženki revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj o odločilnih dejstvih nima razlogov oziroma je glede teh nasprotje med tem, kar se navaja v sodbi in listinami v spisu. Sodba namreč govori o delovnem razmerju tožnika za nedoločen čas, kot bistvenem elementu odločitve, v obrazložitvi pa ni razlogov za tako ugotovitev oziroma je taka ugotovitev glede tožnikovega delovnega razmerja pri družbi M. d.o.o. v nasprotju z vsebino pogodbe o zaposlitvi pri tej družbi, ki se nahaja v spisu. Ker je bil tožnik pri tej družbi v delovnem razmerju za določen čas, dokler bo družba M. d.o.o. najemnik bencinskega servisa, je s prenehanjem najema tožniku že iz tega razloga prenehalo delovno razmerje pri tej družbi. Zato ne more zahtevati prevzema na delo k drugotoženi stranki, kot novemu najemniku bencinskega servisa. Sicer pa niti prvotožena in niti drugotožena stranka nista pravni naslednici družbe M. d.o.o. in nista bili dolžni prevzeti tožnika na delo.

Na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani, in tožniku, ki je nanjo odgovoril. Prerekal je pravni interes prvotožene stranke za vložitev revizije, soglašal z razlogi izpodbijane sodbe in navajal, da revizijski razlogi niso podani.

Revizija je utemeljena.

Prvotoženi stranki je potrebno priznati pravni interes za vložitev revizije že zato, ker bi lahko bilo ob ugoditvi reviziji drugače odločeno o podrednem zahtevku, ki je bil naslovljen na to toženko.

V izreku izpodbijane sodbe je res opredelitev, da je bilo tožnikovo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Pri tem pa ni povsem jasno, na katero razmerje se ta opredelitev nanaša. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, s katerimi sodišče druge stopnje soglaša, je bil tožnik nazadnje v delovnem razmerju za nedoločen čas pri prvotoženi stranki. Zato glede tega ni nasprotja med izrekom in razlogi sodbe in ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ali pa je sodišče posamezna ugotovljena dejstva prav presodilo, pa je stvar pravilne uporabe materialnega prava.

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

Za odločitev o zadevi so pomembne naslednje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, s katerimi je izrecno soglašalo tudi sodišče druge stopnje:– Tožnik je bil do 31.3.2001 v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki za nedoločen čas in mu je z navedenim dnem delovno razmerje prenehalo na podlagi pisnega sporazuma. – S 1.4.2001 je tožnik, kot dotedanji poslovodja bencinskega servisa, pogodbeno prevzel upravljanje bencinskega servisa, s tem da je na podlagi pogodbe za določen čas poslovanje bencinskega servisa potekalo preko družbe M. d.o.o., pri kateri je bil tožnik pomočnik direktorice, hkrati pa je vodil poslovanje bencinskega servisa. Od 1.4.2001 je bil tožnik pri tej družbi v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za določen čas, to je za čas veljavnosti pogodbe o upravljanju bencinskega servisa. Preostala dva delavca bencinskega servisa sta bila pri tem s strani družbe M. d.o.o. prevzeta na delo za nedoločen čas. – Zaradi sklenitve nove pogodbe o upravljanju bencinskega servisa s 1.7.2005 z drugo toženo stranko je pogodba o upravljanju bencinskega servisa med prvo toženo stranko in družbo M. d.o.o. prenehala veljati. – Ob sklenitvi pogodbe o upravljanju bencinskega servisa se je drugotožena stranka zavezala prevzeti na delo delavca bencinskega servisa, ki sta bila pri družbi M. d.o.o. v delovnem razmerju za nedoločen čas. Ni pa se zavezala prevzeti na delo tožnika.

Na podlagi 1. odstavka 73. člena ZDR zaradi spremembe delodajalca na podlagi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika.

Če delodajalec prenosnik le začasno prenese na podlagi pravnega posla podjetje na delodajalca prevzemnika, po prenehanju veljavnosti tega pravnega posla preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij delavcev ponovno na delodajalca prenosnika oziroma na delodajalca – novega prevzemnika (6. odstavek 73. člena ZDR).

Navedene določbe ZDR so vsebinsko skladne z Direktivo ES, oziroma jih je potrebno razlagati v smislu določb navedene direktive.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je potrebno pogodbeni prenos dejavnosti bencinskega servisa med toženima strankama z dne 1.7.2005 obravnavati v smislu prenosa podjetja iz navedenih določb ZDR in v smislu Direktive ES. Prav tako je pravilno ugotovilo, da je za primer tega prenosa potrebno upoštevati določbe 6. odstavka 73. člena ZDR, ker je prvotožena stranka že v letu 2001 začasno prenesla upravljanje bencinskega servisa na družbo M. d.o.o., čeprav takrat navedene določbe ZDR še niso veljale in Republike Slovenije Direktiva ES še ni zavezovala. Ne glede na to pa upoštevaje dejanske ugotovitve sodišča, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 370. člena ZPP), niso bili podani pogoji za prevzem tožnikovih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja s strani toženih strank.

V letu 2001 tožniku pri prvotoženi stranki ni prenehalo delovno razmerje na podlagi prehoda na delo v družbo M. d.o.o. s 1.4.2001, temveč na podlagi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z 31.3.2001. Ker je bil tožnik pri družbi M. d.o.o. v delovnem razmerju za določen čas do prenehanja pogodbe o upravljanju bencinskega servisa, na dan prenosa dejavnosti bencinskega servisa na drugo toženo stranko ni bil več v delovnem razmerju pri družbi M. d.o.o., kolikor je bilo to delovno razmerje pogojeno s pogodbenim upravljanjem bencinskega servisa. Zato na dan prenosa njegove pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi v smislu določb 1. in 6. odstavka 73. člena ZDR lahko prešle na drugo toženo stranko, to je na novega prevzemnika, pri družbi M. d.o.o. niso več obstojale.

Glede na povedano pogoji za prehod tožnika k novemu prevzemniku, to je drugotoženi stranki, na podlagi navedenih zakonskih določb in določb Direktive ES niso bili podani. Prav tako niso bili podani pogoji za prenos pogodbenih in drugih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja na prvo toženo stranko oziroma za vrnitev tožnika v delovno razmerje k prvotoženi stranki, pri kateri mu je v letu 2001 delovno razmerje prenehalo na podlagi pisnega sporazuma. Sodišče je zato na podlagi 1. odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se zavrne pritožba in potrdi sodba sodišča prve stopnje, ki je pravilno upoštevala pravni pomen v zvezi s tožnikovim delovnim razmerjem ugotovljenih dejstev.

Ker tožnik v sporu ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov odgovora na revizijo (1. odstavek 354. člena ZPP).