Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM sklep I Ip 368/2015

ECLI:SI:VSMB:2015:I.IP.368.2015 Civilni oddelek

ugovor dolžnika neobrazložen ugovor vročitev ugovora upniku v odgovor kršitev načela kontradiktornosti povezanost trditvenega in dokaznega bremena nepredložitev dokazov zastavni dolg
Višje sodišče v Mariboru
17. september 2015

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo dolžnice, ki je trdila, da je upnikova terjatev neizkazana in da ni prejela odgovora na svoj ugovor. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ni predložila nobenih dokazov za svoje navedbe, kar je povzročilo, da je njen ugovor štelo za neobrazloženega. Sodišče druge stopnje je potrdilo pravilnost prvostopenjske odločitve, saj dolžnica ni izpolnila zakonskih kriterijev za obrazloženost ugovora in ni dokazala svojih trditev o neizplačilu kredita.
  • Obrazloženost ugovora dolžnice v izvršilnem postopku.Ali je dolžnica v svojem ugovoru zadostila zakonskim kriterijem obrazloženosti in predložila dokaze, s katerimi bi podkrepila svoje navedbe?
  • Dokazno breme v izvršilnem postopku.Kdo nosi dokazno breme za dejstva, na katerih stranka utemeljuje svoje zahtevke ali ugovore?
  • Utemeljenost pritožbe dolžnice.Ali je pritožba dolžnice utemeljena glede na njene navedbe o neizplačilu kredita in neobrazloženosti ugovora?
  • Izvršilna sredstva in zastaviteljstvo.Ali lahko upnik predlaga katerokoli izvršilno sredstvo za poplačilo svoje terjatve in kakšne so posledice za dolžnico kot zastaviteljico?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dolžnica bi morala, da bi zadostila zakonskim kriterijem obrazloženosti, v svojem ugovoru poleg obširnih navedb, ki jih je podala, predlagati tudi dokaze, s katerimi bi podkrepila svoje navedbe. V izvršilnem postopku se smiselno uporabljajo določbe pravdnega postopka (15. člen ZIZ). Glede dokazovanja je uveljavljeno pravilo iz pravdnega postopka, da vsaka stranka nosi tako trditveno in posledično dokazno breme za tista dejstva, na katerih utemeljuje zahtevke ali ugovore, ki so ji v korist (7. in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice. Zaključilo je, da je njen ugovor neobrazložen, ker za svoje navedbe ni predlagala nobenih dokazov.

2. Zoper zavrnitev ugovora se laično pritožuje dolžnica, ki poudarja, da je upnikova terjatev neizkazana in izvršba v celoti neutemeljena. Opozarja, da ni prejela upnikovega odgovora na ugovor v celoti, zaradi česar ji je onemogočeno sodelovanje v predmetnem postopku. Meni, da dokument, ki ga je predložil upnik o dejanskem črpanju kredita, ne izkazuje, da je denar iz najetega kredita bil dolžniku dejansko nakazan. Ker upnik ni predložil izpiskov prometa, iz katerih bi bilo razvidno dejansko nakazilo kredita, spornega dejstva po mnenju pritožbe ni dokazal. Glede na to meni, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določilom 366. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da izpodbijani sklep ni obremenjen s kršitvami procesne narave, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, prvostopenjska odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je iz razloga, ker dolžnica ni predložila nobenega dokaza, štelo njen ugovor na podlagi drugega odstavka 53. člena ZIZ za neobrazloženega. Po citirani določbi mora namreč dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in mu predložiti dokaze. Ker dolžnica ni predložila dokazov, takšnega ugovora sploh ni bilo potrebno poslati v odgovor upniku. V 57. členu ZIZ je namreč določeno, da sodišče prve stopnje samo izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči upniku v odgovor, v tretjem odstavku 53. člena ZIZ pa, da za neobrazložen ugovor ne velja določba 57. člena ZIZ. Ker se neobrazloženi ugovori ne vročajo v odgovor upniku, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno vročiti odgovora na ugovor dolžnici. Tako s tem sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, v koliko odgovora na ugovor ni v celoti vročilo dolžnici, ker do kontradiktornega postopka zaradi neobrazloženosti ugovora sploh ni prišlo.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da upnik ni dokazal, da je bil kredit dejansko izplačan, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da sodišče prve stopnje dokazanosti določenih dejstev ni presojalo, ker je, kot je bilo že pojasnjeno štelo, da je ugovor dolžnice neobrazložen. Dolžnica bi namreč morala, da bi zadostila zakonskim kriterijem obrazloženosti, v svojem ugovoru poleg obširnih navedb, ki jih je podala, predlagati tudi dokaze, s katerimi bi podkrepila svoje navedbe. V izvršilnem postopku se smiselno uporabljajo določbe pravdnega postopka (15. člen ZIZ). Glede dokazovanja je tako uveljavljeno pravilo iz pravdnega postopka, da vsaka stranka nosi tako trditveno in posledično dokazno breme za tista dejstva, na katerih utemeljuje zahtevke ali ugovore, ki so ji torej v korist (7. in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kot je dolžnici že pojasnilo sodišče prve stopnje bi morala svoje navedbe o neizplačilu kredita dokazovati bodisi s predlogom po zaslišanju zakonitega zastopnika upnika, bodisi z zahtevo po predložitvi izpiska prometa iz transakcijskega računa prvotnega dolžnika s strani upnika, iz katerega bi bilo, kot sama zatrjuje, razvidno, ali je bil kredit dejansko nakazan v višini, kot je bila dogovorjena.

8. V predmetnem izvršilnem postopku upnik terja dolžnico zgolj kot zastaviteljico. Dolžnica kot zastaviteljica jamči upniku le s svojo nepremičnino in ne z vsem ostalim svojim premoženjem, kar je upnik pri vložitvi predloga za izvršbo tudi upošteval in predlagal le izvršbo na nepremičnine. Glede ugovornih navedb, da bi moral upnik naprej bremeniti račun kreditojemalca za poplačilo spornega kredita oz. poseči na ostale zastavljene nepremičnine zastavitelja L. d.o.o., sodišče druge stopnje pojasnjuje, da lahko upnik predlaga katerokoli v zakonu določeno izvršilno sredstvo za poplačilo svoje terjatve in tudi več izvršilnih sredstev hkrati (32. člen ZIZ), še posebej v primeru, ko terja visok znesek glavnice (454.190,97 EUR) in ko se, kot sam navaja v odgovoru na ugovor, iz dobroimetja na računu kreditojemalca ni mogel poplačati. Kot je še navajal, je posegel z izvršbo tudi na nepremičnine drugega zastavitelja družbe L. d.o.o., kar pa je dolžnici kot edini družbenici v tej družbi tudi moralo biti znano. Iz poslovnega registra Slovenije namreč izhaja, da je edina družbenica družbe L. d.o.o. prav dolžnica. V primeru, da bo upnik z enim od izvršilnih sredstev oz. predmetov izvršbe poplačan v celoti, bo postopek izvršbe ustavljen v vseh izvršilnih postopkih, ki se vodijo na podlagi istega izvršilnega naslova.

9. Ker dolžnica ni navedla prav nobenega dokaza, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njen ugovor za neobrazložen in ga kot neutemeljenega zavrnilo.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo dolžnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).

11. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, ker jih stranki nista priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia