Jedro

Dolžnik je imel samostojno obveznost, da ne ravna v nasprotju z zakonom, na kar je bil celo izrecno opozorjen na naroku na sodišču, pa je kljub temu sklenil prodajno pogodbo, poleg tega pa je znesek kupnine, ki mu je pripadal, prejel v gotovini, torej mimo računa, ki ga je upravitelj lahko nadziral.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je bil v času začetka postopka osebnega stečaja (5.11.2014) že v teku zapuščinski postopek in tudi izdan sklep o dedovanju, s čimer je seznanil stečajnega upravitelja. Ta ga ni opozoril na določila 384. člena ZFPPIPP in da ga mora seznanjati z vsemi posli. Tudi notarka ga ob sklepanju prodajne pogodbe ni opozorila, da če je v osebnem stečaju, pogodbe ne sme skleniti oziroma da ima to določene posledice, čeprav se prav s tem namenom sklepa pogodba v notarskem zapisu, da notar pazi na morebitno neveljavnost sklenjenega pravnega posla. Kot neuka stranka je bil prepričan, da sodišče in notar po uradni dolžnosti preverjata, ali ima stranka poslovno sposobnost, ničesar ni skrival ali prikrival. Zemljiška knjiga je javna knjiga in vsak lahko vpogleda vanjo, zato mu ni moč očitati, da je kaj zatajil. Prepričan je bil, da bo sodišče stečajnega upravitelja obvestilo, da je podedoval deleže na nepremičninah, prav tako bi se morala o dejstvu osebnega stečaja prepričati notarka pred overitvijo podpisa v poslovnem registru. Očitno to preverja stečajni upravitelj in ga namenoma ni opozoril, da bi izgubil pravice, ki mu jih daje zakon. Opozarja tudi na nezakonito postopanje sodišča na naroku z dne 20.8.2015, saj je na narok pristopil, vendar pa je zamudil. Ko je želel pristopiti na narok, mu sodnik tega ni dovolil in mu je rekel, da bo odločeno kar brez njega, s čimer mu je bila kršena pravica do sodelovanja v postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik sam navaja, da je bil v času začetka postopka osebnega stečaja zapuščinski postopek že v teku, iz sklepa o dedovanju (z opr. št. D ... pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici) pa je razvidno, da je bil izdan 8.10.2014, torej že preden je dolžnik na zapisnik pri sodišču prve stopnje vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Kljub temu o zapuščinskem postopku in na naroku, na katerem je bil sestavljen ta zapisnik, navedel ničesar, celo izjavil je, da ni lastnik nobenih nepremičnin in da za drugo premoženje ne ve. Prav tako iz zapisnika z naroka izrecno izhaja, da je bil dolžnik poučen o 386. členu ZFPPIPP, ta pa izrecno določa omejitve poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika, med drugim tudi omejitve, po kateri ne more sklepati pogodb, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP). Ena od dolžnosti stečajnega dolžnika je tudi, da mora med postopkom osebnega stečaja nemudoma sporočiti upravitelju vsako spremembo glede svojega premoženja (1. točka 6. odstavka 384. člena ZFPPIPP), prav tako pa mora že v poročilu o stanju svojega premoženja, ki ga je podal na naroku, na katerem je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, navesti vse svoje premoženje (1. odstavek in 1. točka 2. odstavka 384. člena ZFPPIPP), kar že po logiki stvari pomeni, da bi moral že na naroku navesti, da je v teku zapuščinski postopek, kjer nastopa kot dedič, oziroma da bi moral takoj po prejemu sklepa o dedovanju o njem obvestiti stečajnega upravitelja.

5. Dolžnik ničesar od tega ni storil, čeprav gre za dolžnosti, ki mu jih predpisuje zakon. Še več, sklenil je celo prodajno pogodbo, čeprav tega ne bi smel in je bil na to omejitev izrecno opozorjen. Zakaj naj bi upravitelj hotel škodovati stečajnemu dolžniku, višjemu sodišču ni jasno in tega pritožba niti ne pojasni. Strinjati se je sicer z dolžnikom, da bi morala notarka pred sklenitvijo pogodbe preveriti tudi, ali je morda katera od pogodbenih strank v postopku osebnega stečaja, vendar pa to na odločitev v zvezi z ugovorom proti odpustu obveznosti ne more vplivati, temveč gre za razmerje med stečajnim dolžnikom in drugimi pogodbenimi strankami z notarko. Dolžnik je imel samostojno obveznost, da ne ravna v nasprotju z zakonom, na kar je bil celo izrecno opozorjen na naroku na sodišču, pa je kljub temu sklenil prodajno pogodbo, poleg tega pa je znesek kupnine, ki mu je pripadal, prejel v gotovini, torej mimo računa, ki ga je upravitelj lahko nadziral. Opozoriti pa velja, da je v drugem odstavku 5. člena prodajne pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, izrecno navedeno, da je notarka stranke (med drugim) pozvala, da jo seznanijo z morebitnimi drugimi pomembnimi okoliščinami pravnega posla, ki notarki v času njegove sestave niso poznane, pa so vsi (torej tudi stečajni dolžnik) izjavili, da ni okoliščin, na podlagi katerih bi bil ta pravni posel nedopusten.

6. Dolžnik je tako kršil tako 384. člen ZFPPIPP kot tudi 386. člen ZFPPIPP. Za take primere pa ZFPPIPP izrecno določa, da gre za kršitve, zaradi katerih se lahko vloži ugovor proti odpustu obveznosti (1. odstavek 403. člena ZFPPIPP). Kadar tak razlog obstaja, sodišče ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti (1. točka 1. odstavka 406. člena ZFPPIPP). Dolžnik je tisti, ki mora izpolnjevati svoje obveznosti in za to je odgovoren le on sam, ne pa upravitelj ali sodišče. Če tako ne ravna, odpust obveznosti ni mogoč.

7. Glede opozorila, da naj mu ne bi bilo dovoljeno pristopiti na narok, ki ga je zamudil, zaradi česar naj bi mu bila odvzeta pravica do sodelovanja v postopku, višje sodišče ugotavlja, da je bil narok kratek, trajal je le pet minut. Tudi v izjavi, ki jo je podal v pritožbenem postopku, pa dolžnik ne navaja ničesar, kar bi lahko izpodbilo utemeljenost upraviteljevega ugovora, še več, v svoji pritožbeni izjavi le prelaga svojo odgovornost za izpolnjevanje obveznosti na druge osebe, kar pa ni utemeljeno, samih dejanj pa v ničemer ne zanika.

8. Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.