Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku namreč ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. členu ZZK-1 in vknjižbo hipoteke po 88. členu ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odredi se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pri nepremičninah parc. št. in vl. št., k.o. in parc. št. vl. št., k.o., v lasti dolžnika (udeleženca zemljiškoknjižnega postopka), vpisalo zaznambo sklepa o izvršbi zaradi izterjave 2,837.120,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 02.06.2005 dalje ter izvršilnih stroškov v znesku 30.371,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07.09.2005 dalje ter vknjižilo zastavno pravico za zavarovanje navedene denarne terjatve, vse v korist upnika.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil udeleženec - dolžnik. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker je dolžnik upniku navedeno terjatev že v celoti poravnal, zaradi česar je izvršilni postopek, v katerem je bil izdan sklep o izvršbi in na podlagi katerega je bila opravljena izpodbijana vknjižba (zaznamba sklepa, vknjižba zastavne pravice), že ustavljen.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je zemljiškoknjižno sodišče izdalo na podlagi 86. člena in 88. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Po prvem odstavku 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča (drugi odstavek 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino. Izvršilno sodišče pa je v danem primeru takšno obvestilo zemljiškoknjižnemu sodišču, kateremu je bil priložen pravnomočen sklep o izvršbi, poslalo v skladu z drugim odstavkom 45. člena ZIZ. Tako pa se pokaže kot povsem pravilno postopanje zemljiškoknjižnega sodišča o zaznambi izvršbe (prvi odstavek 86. člena ZZK-1). V posledici dovolitve zaznambe izvršbe je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovolilo tudi vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini za zavarovanje denarne terjatve v korist upnika, kot to določa 88. člen ZZK-1. Na pravilnost postopanja zemljiškoknjižnega sodišča pa tudi ne more vplivati dejstvo, da je dolžnik terjatev v izvršilnem postopku poravnal in da je v izvršilni zadevi izdan sklep o ustavitvi izvršbe. Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku namreč ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. členu ZZK-1 in vknjižbo hipoteke po 88. členu ZZK-1. Po določbi 2. točke prvega odstavka 90. člena ZZK-1 pa zemljiškoknjižno sodišče na podlagi izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena. Po tretjem odstavku 90. člena ZZK-1 pa zemljiškoknjižno sodišče v takem primeru hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke.

V danem primeru bo tako izvršilno sodišče, v kolikor je prišlo do ustavitve izvršbe, moralo postopati z določbo

90. člena ZZK-1. Na tako postopanje pa lahko izvršilno sodišče opozori tudi dolžnik.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.