Jedro

Izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku. Tožena stranka namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni zadostno pojasnila razlogov, zaradi katerih meni, da je tožnica tožbo v isti zadevi že umaknila.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 1161/2023 z dne 22. 2. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo tožene stranke je bila zavrnjena prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku v zvezi z dediščinsko tožbo zoper A. A. (I. točka izreka). Stroški postopka niso nastali (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka prejela prošnjo tožnice za dodelitev BPP v zgoraj navedeni zadevi. Tožena stranka pojasnjuje, da je bila z odločbo tožene stranke Bpp 827/2023 z dne 14. 12. 2023 tožnici odobrena redna BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi z njenim pravnim položajem glede vložitve tožbe v zvezi z uveljavljanjem dedne pravice iz naslova zunajzakonskega partnerstva po pokojnem B. B. Tožena stranka je vpogledala tudi v spis Okrožnega sodišča v Kranju I P 74/2021 ter ugotovila, da je tožnica v predmetni zadevi že vložila tožbo zaradi ugotovitve dedne pravice iz naslova zunajzakonske skupnosti po pokojnem B. B., vendar je bil pravdni postopek zaradi umika tožbe s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju I P 74/2021 z dne 3. 4. 2023, pravnomočnim 27. 4. 2023, ustavljen. Toženka pojasnjuje, da se je zaradi navedenega na podlagi oporoke zapustnika na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju I D 455/2019 kot oporočni in zakoniti dedič razglasil zapustnikov sin A. A. Ugotavlja, da je tožnica tožbo z isto dejansko in pravno podlago in istim tožbenim zahtevkom že vložila v zadevi I P 74/2021 Okrožnega sodišča v Kranju. Toženka se sklicuje na četrti odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki omejuje dodelitev BPP prosilcu, ki je tožbo v isti zadevi predhodno že umaknil iz razlogov, ki so na njegovi strani ter ugotavlja, da je tožnica tožbo v zadevi z isto dejansko in pravno podlago ter istim tožbenim zahtevkom umaknila iz razlogov, ki so na njeni strani, zaradi česar ni podan objektivni pogoj iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP.

3.Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je odločitev toženke napačna, saj je zmotno uporabila določbo četrtega odstavka 24. člena ZBPP. Pojasni, da je med tožnico in A. A. tekel pravdni postopek I P 74/2021 pred Okrožnim sodiščem v Kranju zaradi ugotovitve dedne pravice po pokojnem B. B., pri čemer je bil postopek zaradi umika tožbe ustavljen, vendar pa tožnice pooblaščenka v tem postopku ni zastopala na podlagi odločbe o BPP, temveč na podlagi pooblastila. Po mnenju tožnice se določba četrtega odstavka 24. člena ZBPP nanaša le na primere, ko je bila prosilcu tudi v prejšnjem postopku dodeljena BPP. Ob tem se sklicuje na namen BPP, kot ta izhaja iz določbe prvega odstavka 1. člena ZBPP.

4.Tožnica navaja, da je tožbo v zadevi I P 74/2021 umaknila zaradi finančnih razlogov. Meni, da predmetna zadeva zaradi predhodnega umika tožbe nima manj verjetnih zgledov za uspeh. Tudi iz določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne izhaja, da bi bil umik tožbe ovira za ponovno vložitev tožbe. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni pojasnila kateri razlogi so bili na strani tožnice, da je tožbo v zadevi I P 74/2021 umaknila, zato se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti. Toženka je v navedenem delu tudi zmotno ugotovila dejansko stanje, razlog umika tožbe je v njeni finančni nezmožnosti, o tem pa bo tožnica pojasnila tudi na svojem zaslišanju. Pojasni tudi, da je v postopku I P 74/2021 zahtevala obstoj zakonite dedne pravice, v postopku BPP pa je zaprosila za BPP v zvezi z dediščinsko tožbo zoper A. A., pri čemer je dediščinska tožba dajatvena, medtem, ko je bil tožbeni zahtevek v zadevi I P 74/2021 ugotovitveni, zato ne gre za isto zadevo in je v tem delu toženka zmotno ugotovila dejansko stanje. Sodišče naj vpogleda v predmetni upravni spis Okrožnega sodišča v Kranju, v spis Okrožnega sodišča v Kranju I P 74/2021 ter v potrdilo o plačilu stroškov toženi stranki v zadevi I P 74/2021 in po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla razloge za izdajo izpodbijane odločbe. Dodaja, da je bila navedba tožnice, da tožbo umika po tehtnem razmisleku, za toženko dovolj prepričljiva, da je razlog za umik tožbe na strani tožnice. Pojasni, da res ne gre v predmetni zadevi za isti tožbeni zahtevek, gre pa za isto zadevo v smislu, da je za obstoj pravice tožnice odločilno dokazovanje obstoja zunajzakonske zveze s pokojnim. Poleg tega je bila tožnica v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Kranju I D 455/2019 napotena na pravdo z zahtevkom, da ima zakonito dedno pravico po zapustniku kot njegova zunajzakonska partnerica, vendar je bil pravdni postopek zaradi umika tožbe s sklepom I P 74/2021 z dne 3. 4. 2023, pravnomočnim 27. 4. 2023, ustavljen. Vztraja, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iste zadeve v smislu četrtega odstavka 24. člena ZBPP skladno z namenom zakonske določbe, saj je tudi za dajatveno zapuščinsko tožbo odločilno dokazovanje zunajzakonske skupnosti z zapustnikom. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

6.Tožba je utemeljena.

7.Predmet presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku v zvezi z dediščinsko tožbo zoper A. A., ker je ugotovila, da je tožnica tožbo v isti zadevi že umaknila iz razlogov, ki so na strani tožnice, zaradi česar ni izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP.

8.Pogoje za odobritev BPP določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za BPP torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi BPP, določa 24. člen ZBPP. Po četrtem odstavku 24. člena ZBPP se prosilcu BPP ne dodeli, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za BPP.

9.Med strankama upravnega spora ni sporno, da je pred Okrajnim sodiščem v Kranju tekel zapuščinski postopek I D 455/2019, da je bila tožnica v navedenem postopku napotena na pravdo zoper dediča A. A., z zahtevkom, da ima zakonito dedno pravico po zapustniku kot njegova zunajzakonska partnerica, da je tožnica vložila tožbo zaradi ugotovitve dedne pravice iz zunajzakonske skupnosti po pokojnem B. B. zoper A. A., ki se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju vodila pod opr. št. I P 74/2021 ter, da je bil navedeni pravdni postopek zaradi umika tožbe s strani tožnice s sklepom I P 74/2021 z dne 3. 4. 2023, ustavljen. Sporno ostaja ali tožnica izpolnjuje pogoj iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev BPP za vložitev dediščinske tožbe zoper A. A., torej ali je bila tožba v isti zadevi že umaknjena iz razlogov, ki so na strani tožnice. Tožnica v tožbi navaja, da je bila v umik tožbe prisiljena iz finančnih razlogov, ter da ne gre za isto zadevo, saj gre v novi tožbi za dediščinsko tožbo z dajatvenim tožbenim zahtevkom, medtem, ko je bil zahtevek v pravdni zadevi I P 74/2021 ugotovitveni.

10.Pravno podlago obravnavanega primera predstavlja četrti odstavek 24. člena ZBPP, ki omejuje dodelitev BPP v zadevah, ko je prosilec tožbo v isti zadevi že umaknil iz razlogov, ki so na strani prosilca za BPP. Sodišče najprej ugotavlja, da izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku. Tožena stranka namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni zadostno pojasnila razlogov, zaradi katerih meni, da je tožnica tožbo v isti zadevi že umaknila. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da je tožnica v zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 74/2021 vložila tožbo zaradi ugotovitve dedne pravice iz zunajzakonske skupnosti, da je to tožbo umaknila, ter da sedaj zaproša za dodelitev BPP za vložitev dediščinske tožbe z isto dejansko in pravno podlago ter istim tožbenim zahtevkom. Pri tem pa tožena stranka ne pojasni dejstev, zaradi katerih meni, da gre pri novi tožbi za isto dejansko in pravno podlago ter isti tožbeni zahtevek. Sodišče sicer ugotavlja, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo dopolnila svojo obrazložitev, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijane odločbe, zato to naknadno pojasnjevanje ne odpravlja pomanjkljivosti obrazložitve in sodišče teh navedb ni upoštevalo. Tožena stranka mora zato v ponovljenem postopku pojasniti zakaj gre pri vložitvi nove dediščinske tožbe za isto zadevo v smislu iste dejanske in pravne podlage ter istega tožbenega zahtevka, kot je bila pravdna zadeva Okrožnega sodišča v Kranju I P 74/2021, v kateri je tožnica tožbo umaknila.

11.Obrazložitev izpodbijanega akta mora namreč vsebovati vse elemente, ki jih določa 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. člena in 25. člena Ustave RS. Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP, ki se uporablja tudi v obravnavanem postopku, mora obrazložitev odločbe upravnega organa obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker je bilo potrebno tožbi ugoditi že iz zgoraj navedenega razloga, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

12.Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

13.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

14.Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez naroka za glavno obravnavo, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).