Jedro

Ker je tožena stranka priglasila stroške po preteku 15-dnevnega roka po prejemu sporočila o umiku, je predlog prepozen. Pri tem ni pomembno dejstvo, da je priglasila stroške v roku 15 dni po prejemu sklepa o umiku. Gre za uporabo starih določb ZPP/77.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov (pravilno zavrglo). Ugotovilo je, da je predlog prepozen.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe določb ZPP. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo sklepa tako, da sodišče prizna toženi stranki pravdne stroške. Pooblaščenka je prijavila pravdne stroške v vlogi 16.2.1999 in sporočila sodišču, da je prejela umik tožbe 9.2.1999, da pa soglasja o umiku sodišču ni posredovala. Prav tako ni prejela umika tožbe v izjavo 12.1.1999. Pravočasno zahteva povračilo pradnih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

V tej pravdni zadevi je tožeča stranka tožbo umaknila izven naroka za glavno obravnavo (list. št. 29). V spisu je povratnica (pripeta k list. št. 30), iz katere izhaja, da je odvetnica A. prejela vlogo tožeče stranke v izjavo dne 12.1.1999. Nato tožena stranka ni podala posebne izjave o umiku tožbe, zato je sodišče prve stopnje štelo, da z umikom soglaša in izdalo sklep o umiku tožbe in ugotovilo, da se postopek ustavi (list. št. 32). Ta sklep je nato prejela pooblaščenka tožene stranke 9.2.1999. Stroške je nato priglasila 16.2.1999 (list. št. 34).

Gre torej za položaj, ko je sodišče prve stopnje odločilo o pravdnih stroških na zahtevo stranke brez obravnavanja, saj je tožeča stranka tožbo umaknila izven naroka. V tem primeru določa 164. člen, 7. odstavek, da lahko zahteva stranka povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sporočila o umiku. Sporočilo o umiku je prejela tožena stranka 12.1.1999. Nato je imela prekluzivni rok 15 dni in ta rok je potekel pred priglasitvijo stroškov. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Treba je še dodati, da je sodišče prve stopnje odločalo po določbah ZPP (Zakona o pravdnem postopku) iz 1977 leta, saj je v prehodnih določbah novega ZPP/99 določeno, da je treba v tem primeru uporabiti ZPP, po katerem je bila odločba izdana. Tudi pritožbeno sodišče je zato preizkušalo sklep po določbah ZPP/77. Treba je dodati, da sedanji ZPP (določba 163. člena ZPP/99) ureja povrnitev pravdnih stroškov v tem primeru nekoliko drugače. Vendar je treba pojasniti, da so te določbe usklajene s procesnimi novotami oziroma presunpcijami o umiku tožbe po določbah ZPP/99. Ker je gramatikalna razlaga 164. člena ZPP/77 jasna, jo je bilo treba glede na prehodno določbo uporabiti tako, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na kar pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (380. člen ZPP/77).