Predstavnika organizacijske enote oškodovanca je mogoče šteti zgolj kot pričo in ne kot predstavnika oškodovanca, zato njegov izostanek z glavne obravnave ne more imeti za posledico presumpcije umika predloga za pregon.
Določba tretjega odstavka 306. člena ZKP predpostavlja, da gre za primere, ko oškodovanci nimajo interesa, da vztrajajo pri predlogu za pregon in da takšen negativni interes za končanje kazenskega postopka izkazujejo z neudeležbo na naroku za glavno obravnavo, ko so vabljeni kot priče. Navedena določba predvideva možnost, da lahko oškodovanec svoj izostanek opraviči, zato je izostanek oškodovanca z naroka za glavno obravnavo potrebno presojati z vidika, ali je izkazal interes za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženega.
Oškodovanec ima možnost prositi za vrnitev v prejšnje stanje v roku 8 dni po prejemu sodbe prvostopenjskega sodišča. Dokler sodba oškodovancu ni bila vročena, rok, v katerem ima oškodovanec možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, še ni začel teči.
Pritožbi državne tožilke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Sevnici v drugem ponovljenem sojenju na podlagi drugega odstavka 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo obtožbo zoper A. A. zaradi kaznivega dejanja goljufije po šestem odstavku 211. člena KZ-1. Odločilo je, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun. Odločilo je, da se zasežen predmet vpisan pod SZP 2/2012 po pravnomočnosti sodbe vrne obdolžencu.
2. Zoper sodbo se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je prvostopenjsko sodišče zmotno štelo, da je s tem, ko na glavno obravnavo, razpisano za 18. november 2015, ni pristopil predstavnik oškodovanca, oškodovanec umaknil predlog za pregon. Iz podatkov spisa je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče v drugem ponovljenem sojenju glavno obravnavo razpisalo za dne 18. november 2015. Na glavno obravnavo je poleg strank in treh prič kot pričo povabilo tudi X – Območna enota ... Na glavno obravnavo dne 18. 11. 2015 predstavnik X, Območne enote ..., ni pristopil. Sodnica je po zaslišanju obdolženega in priče glavno obravnavo zaključila ob 9.40 uri in sprejela sklep, da bo sodbo razglasila v ponedeljek, to je 23. 11. 2015. Istega dne ob 11.52 uri je na Okrajno sodišče v Krškem prispelo opravičilo X, Območne enote ..., da se njihovega predstavnica glavne obravnave ni udeležila iz razloga, ker ji je na poti zmanjkalo bencina in tako ni uspela pravočasno priti na sodišče. Državni tožilec je sodišču dne 20. 11. 2015 v zvezi z opravičilom predstavnice X poslal dopis, da naj sodišče navedeno opravičilo sprejme in ga šteje kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče je dne 23. 11. 2015 nadaljevalo glavno obravnavo. Na glavni obravnavi je zavrnilo predlog tožilstva za vrnitev v prejšnje stanje in izdalo izpodbijano sodbo. Iz zapisnika o glavni obravnavi (list. št. 264 – 266) izhaja, da na glavni obravnavi ni bil navzoč državni tožilec, kar pomeni, da je bila glavna obravnava opravljena brez oseb, katerih navzočnost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna. S tem je prvostopenjsko sodišče zagrešilo tako imenovano relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, vendar pritožnica navedene kršitve ne uveljavlja in ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
5. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je prvostopenjsko sodišče zmotno štelo, da je oškodovanec umaknil predlog za pregon. Uvodoma je pritrditi pritožnici, da je oškodovanec v tej kazenski zadevi pravna oseba X d. d. s sedežem na ... Prvostopenjsko sodišče na glavno obravnavo ni vabilo navedene pravne osebe, temveč organizacijsko enoto znotraj te pravne osebe, to je Območno enoto ..., ki ni samostojna pravna oseba. Zato že iz navedenega razloga ni mogoče šteti, da na glavno obravnavo ni pristopil predstavnik oškodovanca, pravne osebe X d. d., saj ta pravna oseba na glavno obravnavo sploh ni bila vabljena. Predstavnika organizacijske enote te zavarovalnice iz ... je mogoče šteti zgolj kot pričo in ne kot predstavnika oškodovanca, zato njegov izostanek z glavne obravnave ne more imeti za posledico presumpcijo umika predloga za pregon.
6. Tudi v kolikor bi bila z naroka izostala priča predstavnica X d. d., bi bila odločitev prvostopenjskega sodišča, da je podana presumpcija iz tretjega odstavka 306. člena ZKP, da je oškodovanec umaknil predlog za pregon, zmotna. Navedena določba predpostavlja, da gre za primere, ko oškodovanci nimajo interesa, da vztrajajo pri predlogu za pregon in da takšen negativen interes za končanje kazenskega postopka izkazujejo z neudeležbo na narokih za glavno obravnavo, ko so vabljeni kot priče. Navedena določba predvideva možnost, da lahko oškodovanec svoj izostanek z glavne obravnave opraviči. Zato je izostanek oškodovanca z naroka za glavno obravnavo potrebno presojati z vidika, ali je izkazal interes za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženega. Takšen interes je oškodovana pravna oseba X d. d. nedvomno izkazala. V kazenskem postopku je podala premoženjsko pravni zahtevek (list. št. 196), potem, ko je državni tožilec kaznivo dejanje prekvalificiral v tako imenovani predlagalni delikt, pa je podala predlog za pregon obdolženca (list. št. 202). S tem je oškodovanec nedvomno izrazil interes, da vztraja pri pregonu zoper obdolženca. Pritožnica tudi utemeljeno graja, da prvostopenjsko sodišče razloga, zakaj predstavnica Območne enote X ni pristopila na obravnavo, to je, ker ji je zmanjkalo bencina, ni štelo kot opravičljiv izostanek z glavne obravnave.
7. Zmotno je tudi stališče izpodbijane sodbe, da bi moral oškodovanec skupaj z opravičilom izostanka z glavne obravnave predlagati tudi vrnitev v prejšnje stanje. Oškodovanec ima možnost prositi za vrnitev v prejšnje stanje v roku 8 dni po prejemu sodbe prvostopenjskega sodišča (drugi odstavek 61. člena ZKP). Iz podatkov spisa izhaja, da oškodovancu, to je X d. d., izpodbijana sodba ni bila vročena, zato rok, v katerem ima oškodovanec možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, še sploh ni začel teči. 8. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je prvostopenjsko sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je, ker je zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 306. člena ZKP, navedena kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prvostopenjsko sodišče bo moralo tako o obtožbenem očitku, ki ga državno tožilstvo naslavlja na obdolženega A. A., ponovno odločiti po vsebini, skladno z napotkom pritožbenega sodišča v sklepu VII Kp 60633/2012-95 z dne 5. 8. 2015.