7. 2. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marije Ane Lovšin, Ljubljana, ki jo zastopa mag. Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, na seji 7. februarja 2014

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 15. člena, tretje alineje 33. člena in prvega odstavka 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 44/2011 z dne 6. 2. 2012 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 380/2010 z dne 13. 10. 2010 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. V Ps 564/2009 z dne 12. 5. 2010 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice za odpravo odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 5. 2. 2009 ter ugotovitev, da pritožnica nima lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva in poslovodenja v času od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008. Pritožnica naj bi bila od 26. 11. 2003 prejemnica starostne pokojnine, od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008 pa družbenica in poslovodja v navedeni družbi. S tem naj bi po drugem odstavku 15. člena v zvezi s tretjo alinejo 33. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) izpolnila pogoje za zavarovanje iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba. Zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje naj bi se ji v skladu s prvim odstavkom 178. člena ZPIZ-1 pokojnina prenehala izplačevati. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo. Poudarja, da pritožnici pokojnina ni bila odvzeta, temveč se ji za čas ponovnega zavarovanja ne izplačuje. Biti sočasno zavarovanec in upravičenec do pravic iz zavarovanja naj ne bi bilo mogoče. Vrhovno sodišče navaja, da pokojninsko zavarovanje družbenikov zasebnih družb, ki so poslovodne osebe (in niso zavarovani na drugi osnovi) po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 nastane z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za tako zavarovanje (drugi odstavek 7. člena ZPIZ-1). Pogoja pridobivanja dohodka iz naslova opravljanja funkcije poslovodenja naj zakon ne bi določal. Vrhovno sodišče poudarja še, da je pritožnica ves čas postopka zgolj zatrjevala, da za opravljanje poslovodstva ne prejema "plače", ni pa tega dokazala. V zvezi s tem navaja še, da je plača praviloma vezana na delovno razmerje, funkcija poslovodenja pa se lahko opravlja tudi na podlagi drugih, civilnopravnih pogodb. Kot pravilno potrjuje tudi razlago nižjih sodišč, da pojem "opravljanja dejavnosti" iz 178. člena ZPIZ-1 pomeni dejavnost, ki je podlaga za nastanek zavarovanja, v obravnavanem primeru dejavnost (delo) opravljanja poslovodenja (poslovodje).

2.Pritožnica meni, da razlaga 178. člena ZPIZ-1, po kateri je za nastanek zavarovanja pomemben (le) hkratni obstoj statusa družbenika in statusa poslovodje, posega v pravici iz 33. in 50. člena Ustave ter v pravico iz 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Funkcijo poslovodje naj bi namreč opravljala brezplačno. Z vidika pravice iz 33. člena Ustave oziroma 1. člena Prvega protokola k EKČP naj bi bilo nesprejemljivo, da za odvzem pokojnine zadošča že nastop poslovodstva, pri čemer to hkrati pomeni tudi obveznost ponovnega plačevanja prispevkov. Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine naj bi vendar že izpolnila.

3.Pritožnica hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 15. člena, tretje alineje 33. člena in prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1. Izpodbijani 178. člen ZPIZ-1 naj bi bil v neskladju s 33. in 50. členom Ustave ter 1. členom Prvega protokola k EKČP, če omogoča sporno razlago sodišč. Drugi odstavek 15. člena v zvezi s tretjo alinejo 33. člena ZPIZ-1 naj bi nerazumno razlikoval med dvema primerljivima položajema, tj. družbenikom, ki je hkrati poslovodja, in poslovodjo. Za slednjega naj navedena določba ne bi urejala obveznosti zavarovanja.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZPIZ-1 ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik