Jedro

Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da se obdolženec izmika in noče priti na glavno obravnavo ter zato utemeljeno zoper njega odredilo pripor.

Obdolženec, ki mu je bil obtožni predlog vročen in je bil tudi pravilno vabljen na tri glavne obravnave, se nobene od njih ni udeležil, niti svojega izostanka predhodno ni opravičil. Odrejen prisilni privod obdolženca na glavno obravnavo, pa ni bil uspešen.

Po glavni obravnavi dne 5.1.2005 je obdolženec izostanek opravičil naknadno po telefonu z navedbo, da je bolan, vendar kljub zavezi, da bo o tem predložil dokaz (zdravniško spričevalo) tega ni storil.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega L. D. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obdolženca, na podlagi določbe II. odstavka 307. člena ZKP, odredilo pripor zaradi zagotovitve obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi.

Glavna obravnava v tej kazenski zadevi je že razpisana za dne

23.3.2005.

Zoper sklep se je brez navedbe pritožbenega razloga pritožil obdolženčev zagovornik ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi, podrejeno pa izpodbijani sklep spremeni tako, da zoper obdolženca odredi hišni pripor. V pritožbi navaja, da je odreditev pripora preuranjena, ker da je obdolženec s sodiščem sodeloval, saj je svoj izostanek z glavne obravnave dne 5.1.2005 opravičil zaradi bolezni.

Dejstvo, da prisilna privedba obdolženca na glavno obravnavo ni bila realizirana, ne pove ničesar, ker se ne ve zakaj ni bila realizirana.

Pritožba ni utemeljena.

Obdolžencu je bil obtožni predlog, ki mu očita storitev dveh kaznivih dejanj ogrožanja varnosti po členu 145/I KZ, vročen dne 14.3.2004 (list. št. 21). V zadevi so bile razpisane že štiri glavne obravnave, ki pa se niso začele, ker se obdolženec nobene od njih ni udeležil. Obdolžencu so bila pravilno vročena vabila na glavno obravnavo dne 17.11.2004,

5.1.2005 in 14.2.2005, vendar na glavne obravnave obdolženec ni pristopil, svojega izostanka pa tudi ni predhodno opravičil. Po glavni obravnavi dne 5.1.2005 je obdolženec sicer po telefonu opravičil svoj izostanek z navedbo, da je bolan, vendar kljub zavezi, da bo o tem predložil zdravniško potrdilo, tega vse do sedaj ni storil. Zato so neutemeljene navedbe v pritožbi, da je obdolženec s sodiščem sodeloval, ker je izostanek s te glavne obravnave opravičil. Obdolženec je dolžan izostanek z naroka ali glavne obravnave, na katero je pravilno vabljen, opravičiti takoj, ko nastane razlog zanj. V konkretnem primeru je obdolženec izostanek po telefonu opravičil po glavni obravnavi, za opravičilo pa ne zadošča zgolj navedba razloga za izostanek, temveč mora obdolženec predložiti tudi ustrezna dokazila, na podlagi katerih lahko sodišče odloči ali gre za opravičljiv izostanek. Tega pa obdolženec ni storil, saj zdravniškega potrdila ni predložil, niti ga v pritožbi ni predložil zagovornik. Na glavno obravnavo dne 15.12.2004 je sodišče odredilo prisilni privod obdolženca preko Policijske postaje Ljubljana Bežigrad, ki pa je bil neuspešen, ker policija obdolženca na naslovu njegovega bivališča ni našla (list. št. 43). Ker je obdolženec že od maja 2004 seznanjen s tem kazenskim postopkom ter je bil tudi pravilno vabljen na glavne obravnave, so neutemeljene z ničemer izkazane navedbe zagovornika v pritožbi, da naj bi do realizacije prisilne privedbe obdolženca na glavno obravnavo dne 15.12.2004 ne prišlo zaradi nestrokovnega dela policije.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno (III.

odstavek 402. člena ZKP), saj je pri preizkusu izpodbijanega sklepa in navedb v pritožbi ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se obdolženec izmika in noče priti na glavno obravnavo ter je zato utemeljeno z izpodbijanim sklepom zoper obdolženca odredilo pripor zaradi zagotovitve njegove navzočnosti na glavni obravnavi (že razpisani za 23.3.2005) ter zato pripora tudi z milejšim ukrepom (hišnim priporom), kar zagovornik predlaga v pritožbi, ni moč nadomestiti. Skladno z določbo II. odstavka

307. člena ZKP pa pripor, odrejen zoper obdolženca na podlagi te zakonske določbe, traja do objave sodbe, vendar najdalj mesec dni po prejetju.