Jedro

Stroški za zastopanje na pripravljalnem naroku se priznajo, če slednjemu ne sledi prvi narok. Stranki ne pripadata dve nagradi, in sicer posebej za pripravljalni narok in posebej za prvi narok, ampak le ena nagrada, in sicer zgolj za prvi narok.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške sodnega postopka v znesku 3.208,05 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (I. točka izreka). Tožena stranka je zavezana za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v odstotku 87,54 % (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in navaja, da se skoraj v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje razen v delu, kjer je sodišče odločilo, da se tožniku ne priznajo priglašeni stroški pripravljalnega naroka z dne 17. 11. 2021, ker za to naj ne bi bilo podlage v Odvetniški tarifi. Tožnik se ne strinja z mnenjem sodišča prve stopnje, da se stroški zastopanja na pripravljalnem naroku priznajo zgolj, če slednjemu ne sledi prvi narok. Tožnik se sklicuje na Obvezno razlago glede vrednotenja pripravljalnega naroka po Odvetniški tarifi, ki ga je podala Odvetniška zbornica Slovenije dne 10. 4. 2019. Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije je namreč podal Obvezno razlago v smislu prvega odstavka 19. člena Odvetniške tarife, ki so jo v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških (drugi odstavek 19. člena OT). Za razliko od prejšnje ureditve, ko sodišča niso bila dolžna upoštevati pojasnil in obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije, so slednja torej postala z uveljavitvijo OT zavezujoča tudi za sodišča in so jih dolžna upoštevati pri odmeri stroškov odvetniških storitev. Glede na Obvezno razlago Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije, se pripravljalni narok vrednoti in obračuna po 1. točki tarifne številke 20 Odvetniške tarife ločeno od prvega naroka za glavno obravnavo, četudi se takoj po zaključku pripravljalnega naroka začne glavna obravnava. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni v smislu pritožbenih navedb, podrejeno pa zadevo odstopi sodišču prve stopnje v ponovno postopanje in odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep o stroških postopka, v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov postopka tožniku pravilno ni priznalo posebej priglašenih stroškov pripravljalnega naroka dne 17. 11. 2021, ker za to ni podlage v OT. Pravilno je obrazložilo, da se stroški za zastopanje na pripravljalnem naroku priznajo, če slednjemu ne sledi prvi narok, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo. Stranki ne pripadata dve nagradi, in sicer posebej za pripravljalni narok in posebej za prvi narok, ampak le ena nagrada, in sicer zgolj za prvi narok. Glede na to, da je v obravnavanem primeru pripravljalnemu naroku sledil prvi narok, in je sodišče oba naroka opravilo, je sodišče pravilno uporabilo določbo 2. točke tarifne številke 21 Odvetniške tarife (OT).

6. Neutemeljena je pritožbena trditev tožnika, da bi moralo sodišče upoštevati, da je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije podal Obvezno razlago v smislu prvega odstavka 19. člena Odvetniške tarife, ki jo je v okviru procesnih predpisov dolžno upoštevati tudi sodišče in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških. Sodišča niso vezana na obvezne razlage posameznih določil OT, ki jih je sprejel Upravni odbor OZS, saj jih zavezujejo le Ustava in zakoni, določbe drugega odstavka 19. člena OT pa imajo značaj podzakonskega predpisa, ki ga sodišča niso dolžna upoštevati (prim. VSL sklep I Cp 220/2019, VSL sklep I Cp 1774/2022).

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Tožnik sam krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).