Jedro

Zahteva za vrnitev zaplenjenega premoženja je bila zavrnjena zato, ker predlagatelji niso dokazali dejanskega odvzema poslovnega deleža upravičenca v družbi O.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagateljev in nasprotni udeleženki naložilo, da mora pok. K. D. vrniti zaplenjeno premoženje v obliki odškodnine za zaplenjene premičnine v znesku 10.708.224,63 SIT in 110 USD v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje sklepa, in sicer v obveznicah, izdanih na podlagi Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja in na tem sklepu temelječe uredbe, z obrestmi od 7.4.1995 do izdaje obveznic v višini vlog na vpogled pri treh največjih bankah v Republiki Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitve pa z obrestmi, kot jih določa navedena uredba. Z dopolnilnim sklepom je zavrnilo predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja, ki se nanaša na 15% delež pok. K. D. v družbi O. d.z.o.z. L. ter za vrnitev razlike med vrednostjo v denacionalizacijskem postopku že vrnjenega premoženja in vrednostjo revaloriziranega deleža pok. K. D. v družbi P. d.d. Ljubljana.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi predlagateljev in nasprotne udeleženke ter potrdilo oba navedena prvostopenjska sklepa.

Prva predlagateljica v pravočasni reviziji proti drugostopenjskemu sklepu izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga glede deleža v družbi O., uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter predlaga spremembo izpodbijanih sklepov obeh sodišč z ugoditvijo predlogu, podrejeno pa njuno razveljavitev in v izpodbijanem delu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ne strinja se z razlogi drugostopenjskega sodišča, da predlagatelji niso dokazali, da je bil pok. K. D. zaplenjen tudi delež v družbi O. Zatrjuje, da pritožbeno sodišče zmotno povzema izvedeni dokazni postopek oziroma s strani predlagateljev predložene listine. Te po mnenju revizije nedvomno izkazujejo, da je bil K. D. v času izreka kazni zaplembe premoženja s sodbo Snč 763/45 z dne 21.8.1945 formalni in dejanski solastnik družbe O. Izjavo o odpovedi deležev v korist L. p. v L. sodišči nekritično sprejemata kot edini veljavni dokument. Prenos lastništva je tudi v tistem času tekel na podlagi zakonodaje in predpisanega postopka, ki v tej zadevi ni dokazan. Trditev o lastništvu L. p. nad družbo O. je navedena le v poročilu F. K., to pa je neverodostojen dokument. Družba O. je šele 28.7.1947 prešla v splošno ljudsko premoženje in je bila šele takrat izbrisana. Pritožbeno sodišče se o predloženih dokazih, ki izkazujejo nasprotje med razlogi sodbe in vsebini listin, ne izjasni, kar pomeni bistveno kršitev postopka.

Materialno pravo je zmotno uporabljeno, ker vse predložene listine evidentno izkazujejo, da je bil K. D. v času izdaje sodbe družbenik in lastnik deleža v družbi O. Sklicevanje na izostanek dokumenta o zaplembi tega deleža je nedopusten formalizem. Revizija ponavlja v pritožbi zatrjevane okoliščine, v katerih naj bi K. D. izjavo podpisal pod pritiskom. Pritožbeno sodišče se je glede lastništva deleža v družbi O. oprlo le na predpostavko, da je bila ta družba dejansko v lasti L. p. v L.. Ker pa je bila nasprotna udeleženka neaktivna, to očitno potrjuje, da drugih listin enostavno ni, predložene listine pa izkazujejo lastništvo K. D. v družbi O. Zaplenjeno je bilo vse njegovo premoženje. Pri izpodbijani odločbi gre za nekaj kršitev z Ustavo zagotovljenih pravic, kot na primer do odprave posledic kršitve temeljnih svoboščin, prepovedanega izsiljevanja priznanj in izjav ter pravice do povračila povzročene škode s strani oblastnih organov.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo z omejenimi obsegom in razlogi izpodbijanja v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004 - UPB2; ZPP) z revizijo ni dovoljeno izpodbijati pravilnosti in popolnosti dejanskega stanja. Prej podrobno povzete revizijske trditve izkazujejo, da revizija poskuša prav to. Zahteva za vrnitev deleža v družbi O. je bila na podlagi izvedenega dokaznega postopka zavrnjena zato, ker ni dokazana dejanska zaplemba in odvzem tega dela premoženja. Res je bila K. D. s sodbo Sodišča slovenske narodne časti v L. z dne 21.8.1945 pod opr. št. Snč 763/45-4 izrečena tudi kazen zaplembe vseh deležev pri kateremkoli podjetju, vendar se je glede na takšno splošno opredelitev zaplemba izvedla s posebnimi zaplembenimi odločbami. Tako je Okrajno sodišče v Ljubljani na podlagi navedene kazenske sodbe z odločbo z dne 27.5.1946 pod opr. št. Zp 198/45-6 popisalo in ocenilo njegovo imovino v L. p. v L. in v P. a. b. ter preneslo v last FLRJ deleže pri navedenih bankah. To premoženje je bilo pok. K. D. vrnjeno v tem nepravdnem postopku. Drugih izvedbenih odločb ni, pač je izkazan obstoj izjave K. D. z dne 4.7.1945, torej pred izdajo kazenske sodbe, s katero se je odpovedal svojemu deležu v družbi O. v korist L. p. v L. Na podlagi vseh listinskih dokazov je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da predlagatelji niso dokazali, da je bil delež K. D. v družbi O. tudi dejansko zaplenjen. Drugostopenjsko sodišče je taki dokazni oceni pritrdilo in za njeno potrditev navedlo poleg poročila F. K., ki ga predlagateljica šteje za neverodostojno, še dve drugi listini, ki so ju tudi predložili predlagatelji.

Na navedeno dokazno oceno so v revizijskem postopku zaradi že omenjene prepovedi vezani revizijsko sodišče in stranke. Revizija drugače ocenjuje izvedene dokaze in dokazno oceno izpodbija tudi v preobleki zatrjevanih procesnih kršitev. Te po oceni revizijskega sodišča niso podane. Posplošeno sklicevanje, da naj bi vse listine izkazovale lastništvo deleža K. D. v družbi O., je neupoštevno. O katerih listinah naj bi obstajalo nasprotje v razlogih prvostopenjske ali drugostopenjske odločbe v primerjavi s samimi listinami, revizija ne pojasni. Lastništvo L. p. nad družbo O. izhaja tudi listin, ki jih omenja pritožbeno sodišče, pa čeprav ni razviden sam postopek. Ni pomembno, kdaj je sama družba O. prešla v splošno ljudsko premoženje oziroma kdaj je bila izbrisana, saj je pred tem postala njena lastnica S. p. v L. Revizijsko sodišče tudi ni moglo obravnavati nekonkretizirane revizijske trditve, da gre pri izpodbijani odločbi za "nekaj kršitev z Ustavo zagotovljenih pravic...".

Pritožbeno zatrjevane in revizijsko ponovljene trditve o okoliščinah, v katerih naj bi K. D. podpisal izjavo z dne 4.7.1945 o odstopu svojega deleža L. p. v L., bi tudi po mnenju revizijskega sodišča lahko kazale le na podlago za denacionalizacijsko zahtevo po 5. členu Zakona o denacionalizaciji, torej na možen obstoj druge dejanske in pravne podlage. Zahteva za vrnitev premoženja po 145. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. SRS. št. 17/78 do Ur. l. RS, št. 22/2000) pa za delež K. D. v družbi O. ni utemeljena zato, ker ni dokazan dejanski odvzem tega deleža. Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku zavrnilo neutemeljeno revizijo prve predlagateljice. Pri tem še omenja, da tako iz prve strani revizije kot podpisa na njeni zadnji strani ter predloženega pooblastila odvetnika jasno izhaja, da je revizijo vložila le prva predlagateljica. Zato ni upoštevalo v začetku obrazložitve revizije navedenega zapisa, da ta predlagateljica vlaga revizijo v svojem imenu in v imenu ostalih predlagateljev. Za upoštevanje tega zapisa bi, poleg pravilne označbe vlagateljev revizije, morali ostali predlagatelji pooblastiti in predložiti pooblastila odvetniku za vložitev revizije (tretji odstavek 86. člena ZPP).