Jedro

Pri izdaji začasne odredbe, katere vsebina se prekriva z vsebino tožbenega zahtevka, je potrebna zadržanost. US RS je poudarilo, da je v nekaterih primerih nujno na tak način začasno urediti stanje, ker sicer sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Ena od takih okoliščin je, da tožniku že med sodnim postopkom nastaja nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj se tožencu prepove (1) nadaljevanje gradbenih del zunanje ureditve objekta na parceli 0000 1160/3, dokler ne bo izvršil ukrepov za zagotovitev trdnosti in stabilnosti mejnega sveta v skladu z izvedenskim mnenjem, podanem v pravdnem postopku, in (2) odtujitev navedene parcele z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi.

2.Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo.

3.Razlogi so dvolični in v njeno škodo. Sama je izkazala, da je toženec grobo posegel v njeno lastnino in s spodkopavanjem konkretno poškodoval njeno nepremičnino, pa sodišče ni izdalo začasne odredbe. Na drugi strani pa sodišče šteje, da že sama izdaja začasne odredbe omejuje toženčevo lastninsko pravico in mu škoduje.

4.Sodišče je prezrlo, da predlagana začasna odredba temelji na zakonski normi. Predvidena je v drugem odstavku 85. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in jo je treba izdati, čim predlagatelj izkaže, da je trdnost in stabilnost njegove nepremičnine v nevarnosti. Tožnica ni izkazala le nevarnosti, ampak da je njena nepremičnina že prizadeta. Z nadaljevanjem toženčevih del se stanje lahko le še slabša. Škoda ji je nastala tudi z odstranitvijo mejnikov.

5.Škodo zaradi prepovedi razpolaganja lahko utrpi le tisti, ki ima konkreten namen odtujiti nepremičnino. Sklepanje o škodi lastnika je čista spekulacija sodišča.

6.Sodišče je za tožnico uporabilo strožja merila kot za toženca in ji s tem nudilo manjše varstvo kot nasprotni strani.

7.3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

8.4. Pritožba ni utemeljena.

9.5. Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe temelji na ugotovitvah, - da tožnica v pravdi uveljavlja zahtevke za vrnitev nepremičnine, za vrnitev nepremičnine v prejšnje stanje in za prepoved nadaljnjega vznemirjanja, - da s predlogom za začasno prepoved nadaljnjih gradbenih del želi doseči začasno ureditev razmerja, s predlogom za prepoved odtujitve nepremičnine pa zavarovati uveljavitev nedenarne terjatve, ki je predmet tožbe, - da tožnica ni podala konkretnih navedb o tem, v čem in kakšna škoda naj bi ji nastajala, in tako ni verjetno izkazala nastanka težko nadomestljive škode, - da tožnica tudi ni podala navedb o možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja, če bi bil tožbeni zahtevek zavrnjen, - da tožnica ni z ničimer izkazala za verjetno, da je toženec kupil nepremičnino z namenom gradnje za trg, - da navedbe, da je toženec gradil nelegalno in nestrokovno in bo moral pozidano morda celo rušiti in da predlagana začasna odredba prepoveduje le posege v okolici objekta, ne izkazujejo, da bi tožencu z izdajo predlagane začasne odredbe nastala le neznatna škoda. Pritožbeni očitki o zmotnosti odločitve niso utemeljeni.

10.6. V skladu z 272. členom ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek). Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka) ali da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka) ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka). Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena).

11.7. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je pri izdaji začasne odredbe, katere vsebina se prekriva z vsebino tožbenega zahtevka, potrebna zadržanost. Stališče ima oporo v odločbi US RS Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, ki je bila podlaga za spremembo prejšnjega stališča sodne prakse, da se začasna odredba ne more prekrivati z vsebino zahtevka. US RS je v njej poudarilo, da je v nekaterih primerih nujno na tak način začasno urediti stanje, ker sicer sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Ena od takih okoliščin je, da tožniku že med sodnim postopkom nastaja nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Tožnica s pritožbenimi navedbami ne uspe izpodbiti pravilnosti ugotovitve, da ni podala navedb o tem, kakšna je škoda, ki nastaja na njenem zemljišču zaradi toženčevih ravnanj. V odsotnosti teh navedb sodišče ni moglo preveriti, ali je ta škoda težko nadomestljiva in torej taka, ki narekuje začasno ureditev razmerja.

12.8. Pritožbena trditev, da že SPZ v 85. členu predvideva začasno ureditev razmerja, ni utemeljena. Skladno z navedeno določbo lastnik ne sme posegati v svojo nepremičnino na način, da bi sosednja nepremičnina izgubila trdnost, stabilnost in oporo. Lastnik sosednje nepremičnine, katere trdnost, stabilnost ali opora je zaradi posegov v nevarnosti, lahko zahteva prepoved nadaljevanja del za čas, dokler se ne izvedejo primerni ukrepi, ki preprečujejo izgubo trdnosti, stabilnosti in opore, če jih ni mogoče izvesti, pa prepoved posegov. Določba je materialnopravna - ureja dolžno ravnanje v sosedskem razmerju - in ne ureja načina uveljavljanja zahtevkov.

13.9. Ugotovitve, da tožnica ni izkazala, da bi bila gradnja izvedena z namenom nadaljnje prodaje, pritožba ne izpodbija. Očitek o zmotnosti zaključka, da prepoved odtujitve nepremičnine sama za sebe presega standard neznatne škode, pa ni utemeljen. Zaznamba prepovedi odtujitve ima raznolike učinke. Kot za vsako odločitev sodišča mora tudi za tako odločitev upnik izkazati potrebo, kar pa pritožnica ni uspela.

14.10. Očitek o neenakopravnem obravnavanju strank ni utemeljen. Postopek zavarovanja, povezan s terjatvami, kakršna je obravnavana, je v dispoziciji strank. V skladu s pravili tega postopka mora tožnik - upnik izkazati obstoj predpostavk za izdajo začasne odredbe. Šele zatem sme sodišče oceniti njihovo utemeljenost. Sodišče je pravilno ocenilo, da tožnica ni navedla okoliščin, ki bi izkazovale obstoj predpostavk. Očitek o privilegiranju toženca - dolžnika je že zato neutemeljen.

15.11. Po presoji, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 85, 85/2 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.