17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1197/2004 z dne 22. 12. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah št. P 58/2000 z dne 20. 12. 2001 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Višje sodišče je v sporu zaradi motenja posesti zavrnilo pritožbo pritožnika (v pravdi tožnika) zoper sklep Okrajnega sodišča, s katerim je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen. Z njim je pritožnik zahteval, naj sodišče ugotovi, da je toženka motila njegovo posest lesene ograje (s tem ko jo je samovoljno podrla), naj toženki naloži vzpostavitev prejšnjega stanja s postavitvijo nove ograje in naj ji prepove bodoče motenje. Višje sodišče je soglašalo s presojo prvostopenjskega sodišča, da toženkino dejanje ni bilo samovoljno, saj je letvice in vrata lesene ograje odstranila z namenom, da ograjo obnovi, kar je kasneje tudi storila.

Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 2., 14., 15., 21., 22., 23., 24. in 25. člena Ustave, 6., 8., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 1. člena Protokola št. 12 k EKČP. Navaja, da je Višje sodišče o njegovi pritožbi odločilo v njegovi odsotnosti, ne da bi mu dalo možnost, da se izjavi. Prikrajšalo naj bi ga za posestno varstvo, zaradi česar naj bi ne mogel opravljati gospodarske dejavnosti. Meni, da so sodišča do njega pristranska, ker ni deležen enakega obravnavanja kot njegovi nasprotniki v (različnih) sodnih postopkih. To po njegovi oceni dokazujejo zanj neugodne sodne odločbe, izdane v drugih sodnih postopkih, ki jih prilaga. Podaja svoje videnje teh odločb in njihovih posledic. Po njegovem mnenju je razlog za domnevno pristranskost sodišč tudi njegov slab sluh in dejstvo, da ga v postopkih ne zastopajo odvetniki. Sodiščema očita tudi, da sta postopek namenoma zavlačevali in njegov zahtevek po šestih letih nezakonito zavrnili. Trdi, da v pritožbenih postopkih nikoli ni mogel sodelovati, niti izvedeti, kateremu senatu so dodeljene njegove zadeve. Zato in tudi zaradi splošno znanega prijateljevanja med sodniki in odvetniki meni, da takšno sojenje ni pošteno.

B.

V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika.

Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more imeti pomembnejših posledic za pritožnika. Predmet, na katerega se nanaša ustavna pritožba, je varstvo soposesti lesene ograje. Čeprav so možni primeri, ko tudi odločitev v sporu zaradi motenja posesti lahko pomeni poseg v pravni in dejanski položaj stranke, pa je na splošno treba upoštevati, da gre v teh postopkih le za varstvo dejanske oblasti nad stvarjo. Odločitev sodišča je začasna, saj ne preprečuje možnosti uveljavljanja pravice in s tem drugačne odločitve v petitorni pravdi. Poleg tega sta sodišči ugotovili, da je toženka z namenom obnove ograje odstranjene lesene letvice kasneje na novo postavila. Po oceni Ustavnega sodišča zavrnitev tožbenega zahtevka za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takih vprašanj v tej zadevi ni.

Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Kolikor je mogoče navedbe pritožnika razumeti tako, da uveljavja tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v že končanem pravdnem postopku, njegova ustavna pritožba v tem delu ni dopustna. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005 (Uradni list RS, št. 92/05) ugotovilo, da je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS) v neskladju z Ustavo, ker ne vsebuje posebnih, naravi obravnavane pravice prilagojenih določb, ki bi omogočale uveljavljanje pravičnega zadoščenja v primeru, ko je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prenehala. Odprava ugotovljene neskladnosti z Ustavo zahteva kompleksnejše zakonodajno urejanje, zato Ustavno sodišče ni določilo načina izvršitve odločbe. To pomeni, da imajo posamezniki kljub ugotovljeni neskladnosti z Ustavo do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Pritožnik ni izkazal, da bi to sodno pot že izkoristil. Glede na to ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan