Jedro

Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno zavrnilno sodbo, izdano v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ne izkazuje verjetnosti obstoja pravice tretjega na predmetu izvršbe. Enako velja za okoliščino, da zoper osebi, ki naj bi s prevaro povzročili izgubo lastninske pravice tretje na predmetu izvršbe, teče kazenski postopek, ter za okoliščino, da bo v istem kazenskem postopku mogoče ugotoviti krivo pričanje obdolženih v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe.

Po veljavni zakonodaji (drugi odstavek 73. člena ZIZ po uveljavitvi novele ZIZ-J) mora tretji hkrati izkazati tako verjetnost obstoja svoje pravice na predmetu izvršbe kot tudi verjetnost nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Tretja sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Pristojnost za odločanje v tej izvršilni zadevi je bila prenesena z Višjega sodišča v Kopru na Višje sodišče v Ljubljani s sklepom podpredsednice Vrhovnega sodišča RS Su 184/2017 z dne 20. 1. 2017. 2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tretje z dne 18. 11. 2016 za odlog izvršbe.

3. Tretja je zoper ta sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, predvsem pa zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za odlog izvršbe ugodi, oziroma podredno, naj sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v obeh primerih pa ji prisodi stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev z utemeljitvijo, da tretja ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala svoje pravice na predmetu izvršbe (saj je bil njen tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe že pravnomočno zavrnjen). Zato se sodišče prve stopnje ni opredeljevalo do zatrjevane škode, ki naj bi tretji nastala z nadaljevanjem izvršbe. Poleg tega je sodišče prve stopnje tretji tudi pojasnilo, da zmotno utemeljuje predlog za odlog izvršbe s tekom kazenskega postopka zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije na njeno škodo oziroma z vložitvijo revizije v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe, kajti pogoji za odlog izvršbe na predlog tretjega so jasno in določno predpisani v 73. členu ZIZ in analogna uporaba določbe 71. člena ZIZ v tem primeru ni mogoča. 7. Izpodbijana odločitev je pravilna, prav tako njena obrazložitev.

8. Tretja v pritožbi vztraja pri stališču iz predloga za odlog izvršbe z dne 18. 11. 2016, da vložena revizija zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil zavrnjen njen tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na sporni nepremičnini, potrjuje verjetnost obstoja njene lastninske pravice na sporni nepremičnini. To stališče je materialnopravno zmotno. V primeru, ko je tretji napoten na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe na določen predmet, je odlog izvršbe na ta predmet mogoč le do pravnomočnega zaključka navedene pravde. Če se ta pravda pravnomočno zaključi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, namreč prav to dejstvo kaže na to, da obstoj pravice tretjega na predmetu izvršbe s pravnomočno sodbo zagotovo ni izkazan (a contrario razlaga prvega odstavka 73. člena ZIZ) ter da je posledično še toliko manj mogoče govoriti o verjetnosti obstoja te pravice. V tem primeru tudi vložitev izrednega pravnega sredstva (revizije) zoper pravnomočno zavrnilno sodbo, izdano v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ne izkazuje oziroma ne vzpostavlja verjetnosti obstoja pravice tretjega na predmetu izvršbe. Vložitev takšnega izrednega pravnega sredstva ni okoliščina, ki bi jo sodišče lahko upoštevalo pri presoji predloga tretjega za odlog izvršbe (primerjaj sklep VSC I Ip 1008/2007 z dne 17. 4. 2008), saj gre zgolj za hipotetično možnost, da bo tretji imel v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ponovno priložnost izkazati obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe. Hipotetične možnosti pa ni mogoče enačiti z verjetnostjo, kajti verjetnost je podana takrat, ko je argumentov za nek sklep več kot tistih, ki kažejo na nasprotno. Šele v primeru dejanskega uspeha z vloženim izrednim pravnim sredstvom zoper zavrnilno sodbo, izdano v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, katerega posledica bi bila razveljavitev ali sprememba pravnomočne sodbe v korist tretjega, bi tretji lahko izkazoval (ponovno vzpostavljeno) verjetnost obstoja svoje pravice na predmetu izvršbe.

9. Prav tako je zmotno prepričanje tretje, da na verjetnost obstoja njene pravice na sporni nepremičnini kaže tek kazenskega postopka, ki se vodi zoper kupca nepremičnine in notarko zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije na njeno škodo. Morebitna pravnomočna obsodba obdolženih, ki naj bi s prevaro povzročila izgubo lastninske pravice tretje na nepremičnini, sama po sebi še ne bi potrdila, da tretja ni izgubila lastninske pravice na nepremičnini, niti v njej ne bo moglo biti ugotovljeno, da je bila kupoprodajna pogodba tretje z obdolženim kupcem nepremičnine nična. Pod pogojem, da bi tretja v kazenskem postopku zoper obdolženega kupca nepremičnine dejansko sploh uveljavljala premoženjskopravni zahtevek za razveljavitev kupoprodajne pogodbe, kazensko sodišče tudi v primeru ugotovitve utemeljenosti takega zahtevka kupoprodajne pogodbe ne bi moglo razglasiti za nično, temveč bi jo lahko samo razveljavilo na tak način, da s tem ne bi poseglo v pravice drugih oseb (glej 107. člen Zakona o kazenskem postopku - ZKP). Dolžnik torej samo zaradi morebitne pravnomočne obsodbe kupca nepremičnine in notarke še ne bi izgubil svoje lastninske pravice na nepremičnini, niti ne bi bila avtomatično razveljavljena pogodbena hipoteka, ki jo je vodilni upnik v tem izvršilnem postopku pridobil šele v času dolžnikovega lastništva nepremičnine.

10. Zelo oddaljeno in zato preveč hipotetično zvezo z verjetnostjo obstoja pravice tretje na predmetu izvršbe predstavlja tudi sklicevanje tretje na okoliščino, da bo v istem kazenskem postopku mogoče ugotoviti tudi, da sta obdolžena v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe krivo pričala in s tem storila še (dodatno) kaznivo dejanje krive izpovedbe, pravnomočna obsodilna sodba za to kaznivo dejanje pa bi zadostovala za obnovo pravdnega postopka zaradi nedopustnosti izvršbe. Za razliko od sklicevanja na že vloženo izredno pravno sredstvo (revizijo) zoper pravnomočno zavrnilno sodbo, izdano v pravdi za nedopustnost izvršbe, ki - kot že rečeno - samo po sebi še ne izkazuje verjetnosti obstoja pravice tretje na predmetu izvršbe, tretja pri tem tretjem argumentu, s katerim utemeljuje verjetnost obstoja svoje pravice na predmetu izvršbe, komaj napoveduje, da utegnejo biti po njenem mnenju izpolnjeni pogoji za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki bi hipotetično lahko povzročilo obnovo že pravnomočno končanega pravdnega postopka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Ta argument tretje je zato po oceni višjega sodišča še najmanj prepričljiv. Šele v primeru dejanske ugoditve predlogu za obnovo pravdnega postopka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe bi bilo mogoče razpravljati o (ponovno vzpostavljeni) verjetnosti obstoja pravice tretje na predmetu izvršbe.

11. Glede na to, da tretja ni niti z verjetnostjo izkazala obstoja svoje pravice na predmetu izvršbe, pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se ni opredeljevalo do verjetnosti težko nadomestljive škode, ki naj bi ji nastala z nadaljevanjem izvršbe. Tretja bi namreč po veljavni zakonodaji (drugi odstavek 73. člena ZIZ po uveljavitvi novele ZIZ-J) morala hkrati izkazati tako verjetnost obstoja svoje pravice na predmetu izvršbe kot tudi verjetnost nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe. Iz tega razloga se tudi višje sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb tretje v zvezi s škodo v primeru takojšnje izvršbe.

12. Preostale pritožbene navedbe, do katerih se višje sodišče ni opredelilo izrecno (npr. do navedb o tem, kdo naj bi bil odgovoren za izterjevani dolg, zakaj naj bi bila izvršba na sporno nepremičnino za tretjo nepravična in kakšne so njene osebne okoliščine), za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Tretja zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).