Jedro

Če sta tožnika menila, da je toženec z dejanjem dne 3.12.1999, glede katerega sama terjata, da se opredeli kot nedopustno oz. protipravno motitveno dejanje, ponovno motil njuno posest pravice hoje in voženj po toženčevi parceli št. 426/2 k.o. Straža na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), sta imela za varstvo njune posesti pravice že na razpolago ne le izvršilni naslov, temveč že kar sklep o izvršbi (upoštevaje učinke že izdane začasne odredbe iz določbe 268. člen ZIZ), na podlagi katerega bi lahko terjala, da se opravijo neposredna dejanja izvršbe oz. zavarovanje - ne da bi obstajala kakršnakoli potreba po izdaji novega izvršilnega naslova v pričujoči pravdi za dosego istega cilja, v kateri je treba tožbo zaradi motenja posesti zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek, po katerem sta tožnika terjala naj se ugotovi, da ju je toženec motil v njuni posesti pravice hoje in voženj z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi po južnem robu parcele št. 426/2 k.o. S. na način, opisan v povzetku tožbenega zahtevka iz izreka prvostopnega sklepa, zavrnilo pa je tudi ustrezen prepovedni del zahtevka tožnikov in slednjima naložilo plačilo toženčevih pravdnih stroškov v zensku 99.072,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje do plačila (tč. I./1. in 2. izreka prvostopnega sklepa), zavrnilo pa je tudi predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe, po kateri bi moral toženec dopustiti prehod z gradbenim strojem preko južnega roba parcele št. 426/2 po že obstoječi trasi poti do parcele tožnikov št. 426/5, da se na njej opravi potrebno delo - to je izkop in odvoz materiala (tč. II. izreka prvostopnega sklepa). Zoper sklep sodišča prve stopnje sta tožnika vložila pritožbo. Izpodbijata ga v celoti in to iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinjata se s stališčem sodišča prve stopnje, po katerem ravnanje toženca naj ne bi predstavljalo takšnega protipravnega ravnanja, zaradi katerega bi bila tožnika upravičena do sodnega varstva pred motenjem posesti njune pravice. Toženčeva kretnja je bila nedvoumno odklonilnega značaja, pa tudi po telefonu je toženec F. K. prepovedal kopati. Strojnik F. K. se je očitno ustrašil toženca in dela ni opravil. Stvarna služnost, ki jo tožnika imata, se ni mogla realizirati, saj je bilo prav zaradi toženčevega nasprotovanja izvrševanje služnosti opuščeno. S tem pa je tožnikoma nastala tudi škoda (ker ni bila navožena zemlja, nista mogla posaditi trte) kot pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe. Tožnika predlagata spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. Vprašanje, ali toženčevo ravnanje predstavlja motitveno dejanje ali ne, ki ga tožnika načenjata v pritožbi in glede katerega izražata nestrinjanje s stališčem sodišča prve stopnje, sploh ni odločilnega pomena, saj v obravnavanem primeru v postopku na prvi stopnji ni bilo pogojev za meritorno odločanje o tožbenem zahtevku in o predlogu tožnikov za izdajo začasne odredbe. Če je sodišče prve stopnje o zahtevku in predlogu tožnikov kljub temu meritorno odločilo, ni s tem postopalo v njuno škodo. V pravdnem postopku zaradi motenja posesti med istima strankama pred istim sodiščem pod opr. št. P 70/99 je bila namreč že pred vložitvijo tožbe iz te pravde izdana začasna odredba, s katero je bila tožencu naložena dolžnost takojšnje odstranitve treh, v traso služnostne poti (potekajoče po isti parceli št. 426/2 k.o. S.) zabitih železnih palic, hkarti pa je bilo z isto začasno odredbo tožencu naloženo, da mora tožnikoma omogočiti vožnje po navedeni trasi poti (priloga B2 spisa). Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima po določbi prvega odstakva 268. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) učinek sklepa o izvršbi. Če sta tožnika menila, da je toženec z dejanjem dne 3.12.1999, glede katerega sama terjata, da se opredeli kot nedopustno oz. protipravno motitveno dejanje, ponovno motil njuno posest pravice hoje in voženj po toženčevi parceli št. 426/2 k.o. S. na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), sta imela za varstvo njune posesti pravice že na razpolago ne le izvršilni naslov (na podlagi katerega bi bilo mogoče izdati nov sklep o izvršbi), temveč že kar sklep o izvršbi (upoštevaje že omenjene učinke izdane začasne odredbe iz določbe 268. člena ZIZ), na podlagi katerega bi lahko terjala, da se opravijo neposredna dejanja izvršbe oz. zavarovanja - ne da bi obstajala kakršnakoli potreba po izdaji novega izvršilnega naslova v pričujoči pravdi za dosego istega cilja. To pa jemlje tožnikoma pravni interes tako za vložitev tožbe kot tudi za izdajo začasne odredbe v tem postopku, ki je nujna procesna predpostavka in ki mora biti po določbi prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vselej podana, saj je treba sicer po isti zakonski določbi tožbo (in predlog za izdajo začasne odredbe) zavreči. Zato je bilo treba po obrazloženem pritožbo tožnikov na podlagi dolčobe 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.