Jedro

Tudi, če je dedinja po smrti zapustnika iz hranilnih vlog dvigovala tudi tisti del denarnih sredstev, ki spada v zapuščino zapustnika, to na obseg zapuščine ne more vplivati in ni stvar zapuščinskega postopka. Namen zapuščinskega postopka je namreč ugotoviti obseg zapuščine v času zapustnikove smrti. Navedbe o neupravičeni odtujitvi z računa zapustnika pa bodo lahko predmet obligacijskopravnih zahtevkov v pravdi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je zapuščinsko sodišče v izpodbijanem delu A. A., B. B. in C. C. napotilo na pravdo zoper D. D., E. E. in F. F. z zahtevkom, da v zapuščino po zapustniku ne spadajo denarna sredstva, ki so bila po smrti zapustnika dvignjena s hranilne vloge pri Banki 1, št. ..., dne 9. 7. 1997 v višini 7.000,00 DEM, dne 30. 7. 1997 v višini 5.000,00 DEM, dne 31. 7. 1997 v višini 30.000,00 DEM, dne 4. 9. 1998 v višini 3.000,00 DEM, ter iz osebnega računa pri Banki 2, d. d., št. ... (stara partija), ki se je spremenil v klasični račun št. ..., dne 4. 7. 1997 v višini 15.000,00 SIT in dne 10. 12. 1999 v višini 50.000,00 SIT (II. točka izreka). Nadalje je prav tako A. A., B. B. in C. C. napotilo na pravdo zoper D. D., E. E. in F. F. z zahtevkom, da se v dedni delež pok. G. G., D. D. in E. E. všteje darilo, ki ga je prejel pok. G. G. in ustreza vrednosti kompletni numizmatični zbirki „X" in „Y“ (III./a točka izreka) ter da je pok. G. G. prejel darilo – večje število numizmatičnih kovancev večje vrednosti, ki so se nahajali v železni omari v pisarni v hiši na naslovu T., in se dedičem pok. G. G., D. D. in E. E. vrednost tega darila všteje v njun dedni delež (III./b točka izreka). V IV. točki izreka je sodišče A. A., B. B. in C. C. naložilo, da zgoraj navedene zahtevke uveljavljajo s tožbo, ki jo morajo vložiti v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa. Zapuščinski postopek je prekinilo do pravnomočno končanega postopka na podlagi tožbe iz II. in III. točke izreka (V. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pritožujejo A. A., B. B. in C. C. Opozarjajo, da je zapuščinsko sodišče v tem postopku že s sklepom II D 649/1997 z dne 17. 4. 2012 prekinilo zapuščinski postopek ter dedinjo A. A. napotilo na pravdo, da zoper F. F., B. B., C. C., G. G. in H. H. vloži tožbo na ugotovitev, da med drugim ½ denarnih sredstev na hranilnih vlogah zapustnika pri Banki 2, Banki 1 in Banki 3 ne spada v zapuščino pokojnika in je to premoženje last A. A., pridobljeno v času trajanja zakonske zveze s pokojnikom. Okrožno sodišče v Ljubljani je v zvezi z uveljavljenim zahtevkom izdalo sodbo P 1273/2012-II, s katero je v IV. točki izreka med drugim odločilo, da finančna sredstva na bančnih računih zapustnika H. H. pri Banki 2 v znesku 91.392,30 SIT, pri Banki 1 v zneskih 292,09 FRF, 13,33 CHF, 197,59 ATS in 55.935,30 DEM ter pri Banki 3 v zneskih 186,44 DEM, 44,92 CHF in 9,34 GBP predstavljajo skupno premoženje zapustnika in A. A., pridobljeno v času trajanja njune življenjske skupnosti, da znaša delež A. A. na tem premoženju ½ ter da zato ta delež ne spada v zapuščino pokojnika in se iz nje izloči. O ½ vseh navedenih finančnih sredstev (tudi tistih, ki so bili po smrti H. H. dvignjena iz njegovih bančnih računov) je bilo torej že pravnomočno odločeno, da ne sodijo v zapuščino. O zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, ni mogoče ponovno odločiti, kar pomeni, da je II. točka izreka izpodbijanega sklepa nepravilna in nezakonita. Predmet zapuščine tako ne more biti iz zapuščine izločeno premoženje, to je ½ vseh denarnih sredstev na računih pokojnika, zato se tudi dvigi, ki so se po smrti zapustnika vršili z njegovih bančnih računov, ne morejo obravnavati kot del zapuščine v obsegu, kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tudi v nasprotju z ugotovitvami zapuščinskega sodišča o obsegu zapuščine, ki so zapisana v zapisniku o naroku z dne 13. 10. 2017. Da v tem delu ne gre za zapuščino, sta v vlogi z dne 24. 6. 2018 izrecno navedla oziroma potrdila tudi dediča E. E. in D. D. Za ta zapuščinski postopek so lahko relevantna samo vprašanja, ki se nanašajo na drugo polovico finančnih sredstev na navedenih računih, pri čemer so zneski izvršenih dvigov irelevantni, saj zapuščino tvori premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku svoje smrti, razen tistega, ki je bilo izločeno.

V zvezi z numizmatičnima zbirkama „X" in „Y“ sodišče ugotavlja, da pok. dedič G. G. in sedaj njegov dedič E. E. nista zanikala prejema teh numizmatičnih zbirk, ampak sta zatrjevala, da se dediču ne vštejejo v dedni delež, kot to izhaja iz potrdila v prilogi A22. V navedenem potrdilu je zapisano, da zapustnik in A. A. potrjujeta, da sta G. G. podarila navedeni numizmatični zbirki, da je darilo brezplačno in se ne všteje v dedni delež ter da se obdarjenec odreka pravici zahtevati eventualno dopolnitev dednega deleža. Pritožniki opozarjajo, da nujni delež sedaj pokojnega G. G. oziroma njegovih dedičev E. E. in D. D. sploh ni prikrajšan, G. G. pa se je zaradi navedenega darila s pisno izjavo izrecno odpovedal uveljavljanju nujnega deleža oziroma dopolnitvi nujnega deleža. Do tega se zapuščinsko sodišče ni opredelilo.

Sodišče prve stopnje je tudi spregledalo, da je dedič G. G. v vlogi z dne 7. 12. 2006 izrecno zapisal, da je po pokojnem očetu kot darilo prejel kovance, pri čemer ni navajal, da ni prejel večjega števila numizmatičnih kovancev, ki so se nahajali v železni omari v hiši na naslovu T., kot je zapisano v potrdilu z dne 17. 8. 1996. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sklep sodišča prve stopnje nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1). Vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in si tudi ne nasprotujejo, ne nasprotujejo pa niti izreku sklepa.

5. Na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju2 sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebujem meril za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna.

6. V konkretnem primeru je med dediči sporno, ali se v dedni delež dedičev pok. G. G., to je D. D. in E. E., všteje darilo, ki ga je prejel pok. G. G. in ustreza vrednosti kompletne numizmatične zbirke „X" in „Y“, in ali je pokojni G. G. prejel darilo – večje število numizmatičnih kovancev večje vrednosti, ki so se nahajali v železni omari v pisarni v hiši na naslovu T. in se dedičema po pok. G. G. vrednost tega darila všteje v njun nujni dedni delež.

7. Ker je med dediči nastal spor o dejstvih, od katerih je odvisno vprašanje prikrajšanja nujnega dednega deleža, je zapuščinsko sodišče pravilno prekinilo zapuščinsko obravnavo in stranke napotilo na pravdo. Pritožniki prekinitvi zapuščinskega postopka ne nasprotujejo. Nasprotujejo pa oceni sodišča prve stopnje, da je njihova pravica manj verjetna in posledično napotitvi na pravdo.

8. Sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je manj verjetna pravica pritožnikov, ki trdijo, da se kompletni numizmatični zbirki „X" in „Y“ ne vračunata v dedni delež po pok. G. G., saj zatrjujejo drugače, kot to izhaja iz potrdila (priloga A22), ki je podpisano s strani darovalcev in ki določa, da se darilo v dedni delež ne vračuna.

9. Pritožba še navaja, da se zapuščinsko sodišče ni opredelilo do dejstva, da se je pok. G. G. izrecno odpovedal uveljavljanju nujnega dednega deleža oziroma njegovi dopolnitvi. Zapis v potrdilu (priloga A22), iz katerega izhaja, da se je pok. G. G. odpovedal uveljavljanju nujnega deleža, ni sklenjen v obliki notarskega zapisa oziroma ni overjen po sodniku, zaradi česar ni veljaven.

10. Sodišče druge stopnje soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da je manj verjetna pravica pritožnikov, ki zatrjujejo, da je bilo pok. dediču G. G. izročeno darilo – večje število numizmatičnih kovancev večje vrednosti, ki naj bi se nahajali v železni omari v pisarni v hiši na naslovu T., torej na naslovu bivanja pritožnikov. Pritožniki niso zatrjevali niti, kateri kovanci po vrsti in obsegu naj bi bili pok. G. G. izročeni, niti niso navedli okoliščin te izročitve.

11. Izjava pok. G. G., dana v vlogi z dne 7. 12. 2006, na katero se sklicuje pritožba, se ne nanaša na prejem večjega števila numizmatičnih kovancev, ki naj bi se nahajali v železni omari v hiši na naslovu T. Navedba pok. G. G., da je po pokojnem očetu kot brezplačno darilo prejel kovance, se nanaša na prejem kompleta numizmatične zbirke „X" in „Y“, in sicer kot odgovor na pred tem vloženo vlogo dedičev A. A., C. C. in B. B., ki so navedli, da je G. G. prejel kot darilo kompletni numizmatični zbirki „X" in „Y“ ter so k navedeni vlogi predložili potrdilo o prejemu navedenih zbirk (priloga A 22).

12. Glede na navedeno je bilo pritožbo v tem delu potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD)

13. Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbenim stališčem, da je bilo že na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1273/2012-II z dne 8. 11. 2016 (priloga A149) odločeno, da ½ denarnih sredstev na hranilnih vlogah zapustnika pri Banki 2 in 1 ne spada v njegovo zapuščino ter je to premoženje, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze s pokojnikom, v lasti A. A.. Da le ½ denarnih sredstev na bančnih računih pokojnika predstavlja zapuščino, izhaja, kot pravilno opozarja pritožba, tudi iz zapisnika o naroku z dne 13. 10. 2017. Tudi če je dedinja A. A. po smrti zapustnika iz hranilnih vlog dvigovala tudi tisti del denarnih sredstev, ki spada v zapuščino zapustnika, to na obseg zapuščine ne more vplivati in ni stvar zapuščinskega postopka. Namen zapuščinskega postopka je namreč ugotoviti obseg zapuščine v času zapustnikove smrti. Navedbe o neupravičeni odtujitvi z računa zapustnika pa bodo lahko predmet obligacijskopravnih zahtevkov v pravdi. Tudi v pritožbi zatrjevani zapustnikovi dolgovi ter dolgovi zapuščine (stroški pogreba) niso sestavni del zapuščine in se v zapuščinskem postopku ne ugotavljajo.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi v tem delu ugodilo in sklep v II. točki izreka razveljavilo.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju ZD.