Jedro

Ker je konkretni sklep o dedovanju zgolj ugotovitvena odločba, ki ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka, ne more biti predmet izvršbe (21. čl. ZIZ).

Del pritožbe, ki opozarja, da v zapuščino spada še nekatero premoženje, ki v sklepu o dedovanju ni navedeno, na zakonitost slednjega ne vpliva. Vsebinsko namreč predstavlja predlog, naj se izda dopolnilni sklep, saj so pritožnice tovrstne očitke podale v roku 15 dni od prejema sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju v bistvenem ugotovilo, da v zapuščino sodi odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe v višini 10.949,10 DEM (na podlagi pravnomočne odločbe RS, Upravne enote Ljubljana, izpostava Šiška, z dne 20. 12. 1996, št. 04/04-16-351-686/93) ter nepremičnina parc. št. 1635, v izmeri 558 m2, vl. št. 945, k. o. V. (na podlagi delne odločbe RS, Upravne enote Ljubljana, izpostava Šiška, z dne 10. 2. 1995, št. 04/04-16-351-686/93); kot dediče na podlagi zakonitega dedovanja je proglasilo zapustnikovega sina F. T. in zapustnikove hčerke M. V., A. R. ter J. T., vsakega do 1 celotne zapuščine.

(2) Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujejo zapustnikove hčerke. Menijo, da je obveznice F. T. že odtujil, zato je sklep o dedovanju neizvršljiv. Dalje navajajo, da so že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje zatrjevale, da v naknadno najdeno premoženje iz naslova denacionalizacije spada še drugo premoženje, poleg tistega, ki je navedeno v izpodbijanem sklepu. Gre za kupone obveznic, kupnino za prodane obveznice in škodo iz naslova nemožnosti razpolaganja z obveznicami, vse z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter 1 nepremičnine parc. št. 1634/1 oziroma njeno denarno protivrednost, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi in deležem uporabnine. Da to premoženje spada v zapuščino, obširno utemeljujejo s sklicevanjem na nedopustno ravnanje njihovega brata, dediča F. T. Čeprav si stališča dedičev glede obsega zapuščine nasprotujejo, sodišče prve stopnje zapuščinskega postopka ni prekinilo in strank ni napotilo na pravdo, temveč je sledilo navedbam dediča F. T.. S tem je sodedinjam odreklo pravico, da večji obseg zapuščine dokazujejo v pravdi. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zapuščinski postopek prekine in pritožnice napoti na pravdo zaradi ugotovitve dodatnega obsega zapuščine, sicer pa naj ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem priglašajo pritožbene stroške.

(3) Dedič F. T. na pravilno vročeno pritožbo ni odgovoril. (4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Zapuščinski postopek je namenjen temu, da sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. čl. Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76, s spremembami; od tu ZD). Ker je konkretni sklep o dedovanju zgolj ugotovitvena odločba, ki ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka, ne more biti predmet izvršbe (21. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998, s spremembami; od tu ZIZ). Zato na njegovo zakonitost ne vplivajo po zapustnikovi smrti nastale okoliščine, ki dedičem onemogočajo "izvršljivost" sklepa (pridobitev podedovanega premoženja). V obravnavani zadevi niti ne gre za tak primer, kot zmotno menijo pritožnice. Na podlagi sklepa o dedovanju bodo lahko zahtevale bodisi izročitev oziroma prepis odtujenih obveznic od pridobitelja bodisi plačilo ustrezne odškodnine od odsvojitelja.

(6) Da premoženje, ki ga izpodbijani sklep vsebuje, spada v zapuščino, med dediči ni sporno. Del pritožbe, ki opozarja, da v zapuščino spada še nekatero premoženje, ki v sklepu o dedovanju ni navedeno, pa na zakonitost slednjega ne vpliva. Vsebinsko namreč predstavlja predlog, naj se izda dopolnilni sklep, saj so pritožnice tovrstne očitke podale v roku 15 dni od prejema sklepa (1. odst. 325. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP in 3. odst. 327. čl. ZPP v zvezi s 332. čl. ZPP in 163. čl. ZD). Ker o tem premoženju sodišče prve stopnje še ni odločilo (odločitve ni vneslo v izrek izpodbijanega sklepa), bo to moralo storiti v dopolnilnem postopku. Pri tem bo moralo dosledno upoštevati določbe 212. čl. ZD o napotitvi na pravdo.

(7) Pritožbeno sodišče je opravilo še uradni preizkus izpodbijanega sklepa (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD). Ta je pokazal, da je sodišče prve stopnje materialno pravo uporabilo pravilno, zagrešilo pa tudi ni kakšne od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP. Ker torej v pritožbi uveljavljani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbo 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(8) Zavrnitev pritožbe obsega tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Po določbi 1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP in 163. čl. ZD nosijo stroške pritožbenega postopka pritožnice same, saj s pritožbo niso uspele.