Jedro

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik investitor počitniškega objekta, ki ga je postavil leta 1979, in gospodarskega objekta, ki so ga zgradili približno leta 1989, in da zanje nima ustreznega dovoljenja. Po presoji pritožbenega sodišča sta zato tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje pravilno presodila, da je v obravnavani zadevi izrek urbanističnega ukrepa po citiranem členu ZUN utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list, št. 50/97 in 70/00; ZUN) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.4.2000. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Urbanističnega inšpektorja, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 23.9.1999, s katero je bilo tožniku naloženo, da do 20.2.2000 odstrani pritličen lesen bivalni objekt tlorisnih dimenzij 5.10 m x 6.50 m, krit z dvokapno streho s salonitno kritino in zidan gospodarski dvoetažen objekt tlorisnih dimenzij: klet 4.70 m x 2.30 m, pritličje 5.00 m x 3.00 m, vse na zemljišču s parc. št. 557/1 k.o. L., in vzpostavi prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka), odločeno, da so za navedeni objekt prepovedani: priključitev na komunalne objekte in infrastrukturno omrežje; vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah; njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjih ali drugih dejavnosti v njem in promet z objektom ali zemljiščem, na katerem je (2. točka izreka), da če investitor v odrejenem roku ne bo izvršil naloženega dejanja, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške (3. točka izreka) ter, da bo stroške izvršbe plačal investitor na podlagi posebnega sklepa in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. in 5. točka izreka).

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo in razlogi tožene stranke, ki se sklicuje na 73. člen v povezavi s 76.c členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97; ZUN) ter na ugotovitve inšpekcijskega pregleda z dne 9.9.1999. V obravnavani zadevi iz izjave samega tožnika - investitorja, danega ob inšpekcijskem pregledu dne 9.9.1999, izhaja in tudi ni sporno, da tožnik za objekte, navedene v izreku prvostopne odločbe, ni pridobil ustreznih upravnih dovoljenj, zato je urbanistični inšpektor utemeljeno izrekel ukrep odstranitve nedovoljeno zgrajenih objektov in vzpostavitve prejšnjega stanja ter v zvezi s tema dvema objektoma prepovedal vsa glede zakonitih posegov v prostor sicer dovoljena ali predpisana dejanja. Ugovor tožnika, da je pričel z gradnjo že pred letom 1967, je protispisen (iz zapisnika z dne 9.9.1999, ki ga je podpisal tudi tožnik, izhaja, da naj bi z gradnjo stanovanjskega objekta začel leta 1979, z gradnjo gospodarskega objekta pa leta 1989) in ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS in pritožbenemu sodišču predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da sodišče odpravi sodbo in naloži sodišču, da opravi glavno obravnavo in izvede predlagane dokaze.

Navaja, da mu odločba tožene stranke nalaga rušenje objekta, ker za zgrajeni objekt ni pridobil lokacijskega dovoljenja po 50. členu ZUN, čeprav iz investitorjeve izjave v inšpekcijskem zapisniku izhaja, da naj bi bil objekt zgrajen v letu 1979. Ker v času gradnje ZUN še ni veljal, investitor ni mogel graditi v nasprotju s tem zakonom. Čas gradnje je v konkretnem primeru sporen, dokazno breme glede tega pa leži na strani inšpektorja. Tožnik je zmotno izjavo v inšpekcijskem zapisniku skušal popraviti s predlogom, da se na glavni obravnavi zaslišijo priče, ki so podale pisno izjavo, vendar sodišče ni opravilo glavne obravnave niti izvedlo predlaganih dokazov.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa nista odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta, izrečen tožniku na podlagi 73. člena ZUN. Po tej določbi urbanistični inšpektor, če ugotovi, da je bil poseg v prostor opravljen brez ustreznega dovoljenja, odredi, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po 73. členu ZUN torej zadostuje le ugotovitev, da gre za gradnjo brez ustreznega dovoljenja.

Iz podatkov upravnih spisov (podpisana tožnikova izjava, dana na zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 9.9.1999, zoper katero ni ugovora in sta ji tožena stranka in sodišče prve stopnje utemeljeno sledila) izhaja, da je tožnik investitor počitniškega objekta, ki ga je postavil leta 1979, in gospodarskega objekta, ki so ga zgradili približno leta 1989, in da zanju nima ustreznega dovoljenja. Po presoji pritožbenega sodišča sta zato tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje pravilno presodila, da je v obravnavani zadevi izrek urbanističnega ukrepa po citiranem členu ZUN utemeljen.

Na drugačno odločitev ne more vplivati pritožbeni ugovor, da za objekte, postavljene pred uveljavitvijo ZUN, določb tega zakona ni mogoče uporabiti. Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUN se inšpekcijski postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZUN, dokončajo po določbah Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št.16/67, 27/72 in 8/78; ZUPl). V tem primeru se je inšpekcijski postopek začel po uveljavitvi ZUN, ki je stopil v veljavo dne 22.6.1984, zato se mora voditi po določbah ZUN. Pritožbeno sodišče pa še pripominja, da za uvedbo inšpekcijskega postopka po 73. členu ZUN začetek gradnje obravnavanih objektov pred letom 1967 ni pravno relevantna okoliščina, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, saj so se ustrezna dovoljenja za gradnjo v nasprotju s tožnikovim mnenjem zahtevala tudi pred letom 1967 (Zakon o urbanistični inšpekciji, Uradni list SRS, št. 21/64).

Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da je podana kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno presodilo, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje urbanističnega ukrepa na podlagi tožnikovih navedb v inšpekcijskem zapisniku pravilno in popolno ugotovljeno, tožnik pa v tožbi tudi ni zahteval glavne obravnave, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je odločilo na seji, ni kršilo določb postopka.

Ker je glede na navedeno pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.