Jedro

Ker so tožniki zgolj pavšalno zatrjevali, da kmetijska zemljišča zaradi bližine skladiščnih prostorov niso primerna za kmetijsko pridelavo, je pravilen zaključek upravnega organa, da bi bila z izločitvijo zemljišč iz zaščitene kmetije gospodarska sposobnost kmetije znatno prizadeta.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnikov za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ v 1. točki izreka odločil, da se zahteva tožnikov za izločitev v odločbi navedenih kmetijskih zemljišč iz zaščitene kmetije zavrne. V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je bilo odločeno, da se za kmetijska zemljišča, ki so individualizirana v tej točki izreka, izvzamejo iz zaščitene kmetije, v 3. točki pa, da se zahteva za izbris tam navedenih kmetijskih zemljišč ustavi. V obrazložitvi upravni organ prve stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za izločitev določenih parcel iz zaščitene kmetije, svojo odločitev utemeljuje z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 55/2003) in Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG). 18. člen ZKZ določa, da se zaščitena kmetija iz 2. člena ZDKG v prometu ne sme deliti, razen v naslednjih primerih: če se povečuje ali zaokrožuje obstoječa zaščitena kmetija ali nastaja nova; če se na ta način povečuje ali zaokrožuje druga kmetija oz. se povečuje ali zaokrožuje kmetijsko zemljišče, ki je v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika; če se odtujijo stavbna zemljišča; če se odtujijo zemljišča, ki se jih po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev sme nakloniti z oporoko; če pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji Republika Slovenija oz. občina in če lastnik poveča ali vzpostavi solastniški delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, zakonca, ali zunajzakonskega partnerja, potomca, posvojenca ali njegovega potomca, tako, da zaščitena kmetija še naprej izpolnjuje pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Prvi odstavek 22. člena ZDKG določa, da sme oporočitelj nakloniti volilo, če s tem znatno ne prizadene gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije. Po tretjem odstavek 22. člena ZDKG pa je gospodarska sposobnost zaščitene kmetije v smislu prvega odstavka tega člena znatno prizadeta, če je predmet volila kmetijsko obdelovalno zemljišče; šteje pa se, da ni znatno prizadeta: če so predmet volil neobdelovalna kmetijska zemljišča, pri čemer posamezno volilo ne presega 2%, vsa volila skupaj pa ne presegajo 10% skupnih kmetijskih površin in če so predmet volil stavbna zemljišča ali druge stvari ali pravice, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, pri čemer vrednost posameznega volila ne presega 2%, vsa volila skupaj pa ne presegajo 10% celotne vrednosti zapuščine. V postopku je bilo v zvezi z zavrnitvijo zahtevka za izločitev parcel navedenih v 1. točki izreka izpodbijane odločbe ugotovljeno, da se ta zemljišča nahajajo na prvem območju kmetijskih zemljišč in da so ta zemljišča po veljavnem prostorskem planu občine namenjena za kmetijsko obdelavo. Zaradi tega je upravni organ prve stopnje zaključil, da bi bila z njihovo izločitvijo iz zaščitene kmetije znatno prizadeta gospodarska sposobnost kmetije in da za izločitev navedenih zemljišč in zaščitene kmetije ni pravne podlage v smislu analogne uporabe določila tretjega odstavka 22. člena ZDKG ter da ne gre za izjemo v prometu s temi zemljišči v smislu 18. člena ZDKG. Za zemljišča, ki so po veljavnem prostorskem planu občine opredeljena kot stavbna zemljišča in namenjena za industrijske in proizvodne dejavnosti, pa je upravni organ ugotovil, da so pogoji za njihovo izločitev iz zaščitene kmetije v smislu druge alinee tretjega odstavka 22. člena ZDKG izpolnjeni. Ker sta vlagatelja zahtevek, ki se nanaša na izbris določenih zemljišč iz zaščitene kmetije s pisno izjavo umaknila, je upravna enota v tem delu nadaljnji postopek ustavila. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s svojo odločbo št. 33008-221/2008-VN z dne 11. 2. 2009. Odgovorilo je tudi ne pritožbene navedbe tožnikov glede nepravilne uporabe materialnega prava in nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z odločitvijo v 1. točki izreka izpodbijane prvostopne odločbe. Ugotavlja, da je bilo na podlagi podatkov uradne katastrske evidence v postopku pravilno ugotovljeno, da so zemljišča po veljavnem prostorskem planu občine namenjena za kmetijsko obdelavo in sicer na prvem območju kmetijskih zemljišč. Upravna enota je zato pravilno ugotovila, da bi bila z njihovo izločitvijo znatno prizadeta gospodarska sposobnost kmetije ter da za izločitev navedenih kmetijskih zemljišč iz zaščitene kmetije ni pravne podlage v smislu analogne uporabe določb tretjega odstavka 22. člena ZDKG. Poudarila je, da je osnovni namen ZDKG v preprečevanju drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oz. kmetijsko gozdarskih, gospodarskih enot. Ta poglavitni namen zakona pa so upravni organi dolžni upoštevati. Po določbi prvega odstavka 3. člena ZDKG zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko oz. gozdarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti.

Tožnika s tožbo izpodbijata odločitev upravnega organa prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo zahteve za izločitev določenih zemljišč iz zaščitene kmetije. Zatrjujeta nepravilno uporabo materialnega prava in nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Res je, da sta tožnika predlagala izločitev kmetijskih zemljišč, namenjenih za obdelavo na prvem območju kmetijskih zemljišč, vendar upravni organ v predmetni zadevi ni upošteval, da je že zaradi same lege nepremičnin, kot je bližina skladišča oz. območje industrijskih in proizvodnih dejavnosti, smotrno in racionalno gospodarjenje z nepremičninami povsem onemogočeno. Predmetne nepremičnine že sedaj niso predstavljale pomembnega dela zaščitene kmetije, tožnika pa predmetnih zemljišč ne obdelujeta, zaradi bližine skladišč pa tudi ni omogočeno gojenje kmetijskih rastlin. Če bi upravni organ pravilno uporabil ZDKG in ZKZ ter upošteval zgoraj navedena dejstva, bi moral v postopku odločanja zaključiti, da izločitev navedenih nepremičnin, ki zaradi svoje lege ne služijo svojemu osnovnemu namenu, nikakor ne more prizadeti gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahtevata povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe v tožbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, upravna organa pa sta za svojo odločitev navedla tudi pravilne in utemeljene razloge, na katere se sodišče izrecno sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006). V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče dodaja: V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da sta tožnika kot solastnika zaščitene kmetije zahtevala izločitev določenih kmetijskih zemljišč, ki sodijo v prvo kmetijsko območje, iz zaščitene kmetije. Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 55/2003) v 18. členu določa, da se sme zaščitena kmetija deliti le pod določenimi pogoji, med drugim tudi, da se smejo odtujiti tista zemljišča, ki se jih sme po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev nakloniti z oporoko. Tako Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG, Uradni list RS, št. 70/95 s spremembami in dopolnitvami) ureja posebnosti pri dedovanju kmetijskih gospodarstev. Njegov osnovni namen je preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oz. kmetijsko gozdarskih gospodarskih enot in ta namen zakona so upravni organi dolžni upoštevati. Po določbi prvega odstavka 22. člena ZDKG sme oporočitelj sicer nakloniti volilo, katerega predmet je del zaščitene kmetije, če s tem znatno ne prizadene gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije. V smislu prvega odstavka tega člena pa se šteje, da je gospodarska sposobnost zaščitene kmetije znatno prizadeta, če je predmet volila kmetijsko zemljišče. Po določbi 2. člena ZKZ so kmetijska zemljišča zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo in se na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na: - najboljša kmetijska zemljišča, to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo; - druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo.

Najboljša kmetijska zemljišča pa so po določbi točke a) tretjega odstavka 2. člena ZKZ po naravnih lastnostih zemljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabe ustrezne kmetijske mehanizacije – prve kategorija kmetijskih zemljišč. Ker so tožniki tako v pritožbenem upravnem postopku, kot tudi sedaj v tožbi, zgolj pavšalno zatrjevali, da navedena kmetijska zemljišča zaradi bližine skladiščnih prostorov niso primerna za kmetijsko pridelavo, je po presoji sodišča pravilen zaključek upravnega organa prve stopnje, da bi bila z izločitvijo navedenih zemljišč iz zaščitene kmetije gospodarska sposobnost kmetije znatno prizadeta in da zato za izločitev navedenih zemljišč iz zaščitene kmetije ni pravne podlage.

Glede na navedeno je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka trpi svoje stroške v primeru, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali postopek ustavi. Ker je sodišče v tem upravnem sporu tožbo zavrnilo, je s tem utemeljena tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov postopka.