Jedro

Tožnik ni uspel dokazati v postopku pri toženi stranki, da se je premoženjsko stanje njegove bivše žene trajno in ne le začasno, na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, tako spremenilo, da bi bili izkazani pogoji iz 83. člena ZZZDR za uveljavljanje prenehanja pravice do preživnine, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v C. S tem pa ni izkazana izpolnitev pogoja iz 4. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30.11.2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnikova prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne kot neutemeljena.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in navaja, da je tožena stranka na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga tožnik v tožbenih ugovorih ne prereka, pravilno uporabila določbe členov od 21. do 24. Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno presodila, da pogoji iz 4. alinee 1. odstavka 24. člena niso izpolnjeni. Kot je razvidno iz spisu priložene sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 23.6.2004, je bilo določeno, da mora tožnik od 1.6.2004 dalje plačevati toženki (bivši ženi) mesečno preživnino v višini 15.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v primeru zamude neplačila do 15. dne v mesecu za tekoči mesec. Preživnina je bila določena po 81. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), glede na to, da razvezana žena tožnika ni imela ob vložitvi tožbe oziroma ob razvezi zakonske zveze sredstev za svoje preživljanje in ji je bilo tudi glede na njeno starost 49 let to onemogočeno. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, s katero želi doseči tožnik zaradi spremenjenih okoliščin ukinitev preživnine oziroma njeno znižanje, je bila vložena dne 16.9.2005. Dejstvo je, da je bila tožnikova bivša žena v tistem času res zaposlena, kot to izhaja iz priloženih listin, vendar je bilo to delo samo začasno od 17.6.2005 do 17.9.2005. V času, ko je tožena stranka odločala o upravičenosti tožnika do brezplačne pravne pomoči, pa je bila razvezana tožnikova žena že spet prejemnica izredne denarne socialne pomoči, kot to izhaja iz odločbe Centra za socialno delo M. z dne 9.11.2005, za obdobje od 1.11.2005 do 31.12.2005. Tožnik razen zaposlitve svoje nekdanje žene, ki jo je tožena stranka upoštevala pri svoji presoji, ni navedel nobenih drugih pravnorelevantnih okoliščin, na podlagi katerih bi bila mogoča drugačna odločitev, kot jo je že podala tožena stranka. Tožnik sicer ne zatrjuje, da bi se na njegovi strani spremenile materialne okoliščine, zaradi katerih bi bilo prav tako smiselno mogoče vložiti tožbo zaradi znižanja preživnine. Ugovora, da je bila sodba, s katero mu je bila določena višina preživnine, nepravična in nezakonita, tožnik ne more uveljavljati v tem postopku uveljavljanja brezplačne pravne pomoči. Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo navaja, da se z njo ne strinja. Nihče ga ni nič vprašal, niti ni videl kakega sodnika, pa je bilo razsojeno, da nima pravice do brezplačne pravne pomoči. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Po določbi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim tudi, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve (4. alinea).

Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni uspel v postopku pri toženi stranki dokazati, da se je premoženjsko stanje njegove bivše žene trajno in ne le začasno na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, tako spremenilo, da bi bili izkazani pogoji iz 83. člena ZZZDR za uveljavljanje prenehanja pravice do preživnine, ki je bila določena z navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Celju. S tem pa ni izkazana izpolnitev pogoja iz 4. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. To sta pravilno ugotovila tudi sodišče prve stopnje in tožena stranka. Tožnik tudi v tožbi ni navedel nobene za odločitev o zadevi pravno pomembne okoliščine, ki bi kazala na drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka in ki bi jo bilo treba presojati na glavni obravnavi. Sodišče namreč lahko odloči na seji brez glavne obravnave (2. odstavek 50. člena ZUS), ki je tožnik v tožbi niti ni zahteval. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.