Jedro

Začasne odredbe za prepoved razpolaganja s stanovanjem in dvema garažama, ki je premoženje družbe z omejeno odgovornostjo, ni mogoče izdati zoper fizično osebo - četudi je ta edini družbenik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče tudi v ponovljenem postopku zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče nasprotni stranki odredilo predložiti originalne izvode prodajne pogodbe, s katero je bilo kupljeno stanovanje z dvema pripadajočima garažnima boksoma na P...evi ulici 1E v Ljubljani, na katerih bi sodišče zaznačilo prepoved prodaje oz. kakršnegakoli drugega razpolaganja ali obremenitve tega stanovanja. Predlagana začasna odredba naj bi veljala do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka zaradi razveze zakonske zveze in razdelitve skupnega premoženja. Z začasno odredbo naj bi sodišče predlagateljici naložilo, da tožbo zaradi razveze zakonske zveze in razdelitve skupnega premoženja vloži v roku 30 dni od izdaje začasne odredbe. Zoper citirani sklep se pritožuje predlagateljica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in drugostopenjskemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje, podrejeno pa ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa. Predlagateljica kot nepravilno šteje ugotovitev sodišča, da ni dokazala verjetnosti obstoja oz. nastanka terjatve in obstoja nevarnosti, ki sta potrebna za izdajo predlagane začasne odredbe. Glede na to, da sodišče predlagateljici priznava delež na skupnem premoženju, pridobljenem v času trajanja zakonske zveze, napačno zaključuje, da se njen delež na tem premoženju ne nanaša na stanovanje, ki je predmet izdaje predlagane začasne odredbe. Za izdajo začasne odredbe ni potrebno ocenjevati deleža posamezne stranke na skupnem premoženju, pridobljenem v času trajanja zakonske zveze, ker je to predmet drugega postopka. Predlagateljica nasprotuje tudi odločitvi sodišča, da je predlog za izdajo začasne odredbe vložila zoper napačnega udeleženca, saj sodišče ni upoštevalo dejstva, da je nasprotna stranka - A. O. edini družbenik podjetja X d.o.o. V pritožbi predlagateljica tudi pojasnjuje, da nasprotne stranke ne enači s podjetjem X d.o.o, ampak podjetje navaja poleg nasprotne stranke, ki naj predloži pogodbo. Predlagateljica je prepričana, da je nasprotna stranka izvedla nakup stanovanja na P...evi ulici v Ljubljani tako, d ga je kupila v imenu njegovega podjetja X d.o.o. zato, da bi predlagateljico oškodovala, sodišče pa dejstev, ki to dokazujejo, ni ocenilo pravilno. Tožbe na razvezo zakonske zveze in razdelitev skupnega premoženja predlagateljica ne bo vložila zoper podjetje X d.o.o., ampak zoper nasprotno stranko, v čigar lasti je to podjetje, ki bo tudi predmet razdelitve skupnega premoženja. Poleg navedenega p predlagateljica v pritožbi navaja novo dejstvo in zanj predlaga dokaz ki ga brez lastne krivde ni mogla navesti oz. predložiti prej in sice navaja, da je nasprotni udeleženec kupil stanovanje v Š... za 99.000 DEM, s čimer je izkazano, da se nasprotni udeleženec izogiba delitvi skupnega premoženja in predlagateljici prikriva dejstva. Predlagateljica meni, da je z vsem navedenim izkazan obstoj nevarnost za uveljavitev terjatve in da nasprotni stranki z izdajo začasne odredbe ne bi nastala nikakršna škoda, zato so podani vsi pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravilno presojalo verjetnost obstoja terjatve predlagateljice in ocenilo, da je terjatev predlagateljice, ki se nanaša na premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, izkazana za verjetno v skladu s predpisanimi pogoji iz 270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo in to dejstvo tudi med strankama ni sporno, da je stanovanje na P...evi ulici 1E v Ljubljani last gospodarske družbe X d.o.o. Predlog za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na nasprotnega udeleženca in ki je sicer edini družbenik gospodarske družbe X d.o.o., je napačen, saj nasprotni udeleženec ni lastnik stanovanja in tako ni upravičen izstavljati nikakršnih listin v zvezi z njim. Družbenika v gospodarski družbi pa ni mogoče enačiti podjetjem, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Zaključe prvostopenjskega sodišča, da bi bilo možno odrediti izstavitev listin (tj. prodajne pogodbe za stanovanje na P...evi 1E v Ljubljani) le podjetju X d.o.o., je pravilen in mu sodišče druge stopnje pritrjuje. Glede na navedeno je nadaljnja presoja o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe nepotrebna. Če bi predlagateljica hotela poseči na delež družbenika v družbi, pa bi pri tem morala ravnati v skladu s 165. členom Zakon o izvršbi in zavarovanju, na kar je bila v teku tega postopka že opozorjena s sklepom Višjega sodišča z dne 10.6.1999, opr.št. II Cp 808/99. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, izpodbijani sklep ne vsebuje, zato ga drugostopenjsko sodišče v celoti potrjuje.